KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Skupni Izpusti toplogrednih plinov se bodo do leta 2020, glede na leto 2015, povečali, po tem pa zmanjševali. Izpusti iz virov, ki niso vključeni v trgovanje s pravicami do emisij TGP, do leta 2020, so znatno nižji od ciljnih vrednosti.


Kazalec prikazuje gibanje skupne količine izpustov toplogrednih plinov (TGP) ter projekcije gibanja izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2035. Projekcije predstavljajo osnovo za načrtovanje politike zmanjševanja izpustov TGP. Evidence in projekcije so prikazane ločeno za vire, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (EU-ETS) ter za vire, ki niso vključeni v sistem EU-ETS (neETS). To je pomembno zato, ker ima Slovenija po letu 2012 cilj določen samo za vire neETS. Cilj za vire v EU-ETS je določen na nivoju EU. Izpusti so podani v kilotonah (kt), kar je enako enoti Gigagram.


Grafi

Slika PB08-1: Izpusti TGP 1986 - 2015, projekcije z ukrepi do leta 2035 ter kjotski cilj in potrebni izpusti za dosego cilja ob upoštevanju koriščenja dovoljene kvote povečanja ponorov
Viri:

Institute Jožef Stefan, 2017

Prikaži podatke
Dosedanje gibanje izpustov Projekcije z ukrepi Projekcije z dodatnimi ukrepi Kjotski cilj Potrebni izpusti za dosego cilja ob upoštevanju ponorov
1986 20370,64
1990 18592,65
1991 17290,72
1992 17388,03
1993 17586,29
1994 17981,44
1995 18718,98
1996 19390,85
1997 19742,21
1998 19477,16
1999 18851,34
2000 19090,92
2001 19983,77
2002 20135,47
2003 19850,76
2004 20179,21
2005 20496,04
2006 20670,68
2007 20803,34
2008 21496,23 18726 20046
2009 19571,52 18726 20046
2010 19601,36 18726 20046
2011 19609,47 18726 20046
2012 19038,97 18726 20046
2013 18338,66
2014 16608,18
2015 16829,03 16688,88
2016
2017
2018
2019
2020 17882,32
2021
2022
2023
2024
2025 17165,12
2026
2027
2028
2029
2030 16251,26
2031
2032
2033
2034
2035 15285,56
Slika PB08-2: Izpusti TGP 2005 - 2015 in projekcije izpustov TGP 2020 - 2035 za vire, ki so vključeni v sistem trgovanja s pravicami do izpustov TGP (EU-ETS) ter za preostale vire skupaj v primerjavi s ciljno trajektorijo za izpuste v letih 2013-2020
Viri:

IJS, 2017

Prikaži podatke
Dejanski izpusti virov, vključeni v EU-ETS Dejanski izpusti virov, vključeni v EU-ETS - projekcija z ukrepi Dejanski izpusti virov, vključeni v EU-ETS - projekcija z dodatnimi ukrepi Indikativni trend zmanjševanja podeljenih pravic za izpuste Izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS - dejanski izpusti Izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS - projekcija z ukrepi Izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS - projekcija z dodatnimi ukrepi Ciljna trajektorija za izpuste neETS
2005 8752,13 11745,52
2006 8850,55 11821,84
2007 9052,81 11751,99
2008 8753,42 12744,45
2009 7933,72 11639,38
2010 8000,45 11602,57
2011 7938,97 11672,07
2012 7579,23 11461,05
2013 7389,98 7534,93 10950,86 12323,92
2014 6115,29 7396,61 10495,04 12353,72
2015 6109,59 6026,85 7258,28 10721,57 10662,03 12383,52
2016
2017
2018
2019
2020 7152,31 6566,63 10730,02 12532,53
2021
2022
2023
2024
2025 6732,65 10432,47
2026
2027
2028
2029
2030 6173,45 10077,81
2031
2032
2033
2034
2035 5849,98 9435,58
Slika PB08-3: Dejanski izpusti TGP od leta 2005 do 2015 in projekcije izpustov do leta 2035 po sektorjih za vire, ki so vključeni v EU-ETS
Viri:

IJS, 2017

Prikaži podatke
SKUPAJ - odpadki - kmetijstvo - uporaba topil in drugih izdelkov - industrijski procesi Ne-energetski viri: - druga področja (široka raba) - promet - industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) - transformacije + ubežni izpusti Energetika
2005 8752,13 0 0 0 973,35 973,35 0 0 1395,26 6383,53 7778,79
2006 8850,55 0 0 0 997,35 997,35 0 0 1416,25 6436,95 7853,20
2007 9052,81 0 0 0 973,32 973,32 0 0 1397,86 6681,63 8079,49
2008 8753,42 0 0 0 888,79 888,79 0 0 1371,74 6492,89 7864,64
2009 7933,72 0 0 0 584,93 584,93 0 0 1154,50 6194,29 7348,79
2010 8000,45 0 0 0 565,61 565,61 0 0 1134,53 6300,31 7434,84
2011 7938,97 0 0 0 582,57 582,57 0 0 1041,97 6314,43 7356,40
2012 7579,23 0 0 0 571,45 571,45 0 0 997,17 6010,61 7007,78
2013 7389,98 0 0 0 654,61 654,61 0 0 1038,92 5696,45 6735,37
2014 6115,29 0 0 0 681,81 681,81 0 0 1054,52 4378,97 5433,48
2015 6109,59 0 0 0 633,30 633,30 0 0 1000,03 4476,26 5476,29
2020 7152,31 0 0 0 811,61 811,61 0 0 1140,34 5200,36 6340,70
2025 6732,65 0 0 0 899,54 899,54 0 0 1269,34 4563,77 5833,11
2030 6173,45 0 0 0 926,16 926,16 0 0 1385,71 3861,57 5247,29
2035 5849,98 0 0 0 927,88 927,88 0 0 1485,28 3436,82 4922,10
Slika PB08-4: Dejanski izpusti TGP od leta 2005 do 2015 in projekcije izpustov do leta 2035 iz virov, ki niso vključeni v EU-ETS, po projekciji z ukrepi
Viri:

IJS, 2017

Prikaži podatke
SKUPAJ - odpadki - kmetijstvo - industrijski procesi Ne-energetski viri: - druga področja (široka raba) - promet - ind. in gradb.(energetska raba goriv) - transformacije + ubežni izpusti Energetika
2005 11745,52 788,06 1774,29 443,41 3005,76 2632,04 4428,75 1089,87 589,11 8739,76
2006 11821,84 748,52 1768,61 471,11 2988,23 2410,23 4647,85 1172,12 603,41 8833,61
2007 11751,99 700,72 1823,95 501,89 3026,55 1962,04 5229,03 947,22 587,15 8725,44
2008 12744,45 597,79 1739,62 443,57 2780,97 2328,82 6157,83 945,85 530,99 9963,49
2009 11639,38 550,75 1753,24 414,27 2718,26 2259,53 5325,89 801,86 533,84 8921,12
2010 11602,57 549,04 1720,16 435,06 2704,27 2291,94 5265,51 781,55 559,31 8898,31
2011 11672,07 559,21 1696,47 436,24 2691,92 2030,02 5699,41 676,30 574,43 8980,15
2012 11461,05 537,50 1679,31 473,17 2689,98 1786,76 5773,40 652,94 557,98 8771,07
2013 10950,86 533,37 1662,50 450,88 2646,75 1704,87 5459,85 604,94 534,46 8304,11
2014 10495,04 502,97 1707,55 461,19 2671,71 1416,42 5385,00 595,39 426,53 7823,33
2015 10721,57 520,81 1743,51 538,96 2803,28 1513,95 5358,94 591,09 454,30 7918,29
2020 z ukrepi 10730,02 447,58 1904,24 498,13 2849,95 1357,29 5414,95 556,21 551,62 7880,07
2020 z dod. Ukrepi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2025 z ukrepi 10432,47 401,75 1913,00 414,30 2729,06 1196,02 5388,54 608,00 510,84 7703,41
2025 z dod. Ukrepi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2030 z ukrepi 10077,81 369,78 1921,41 345,21 2636,41 1073,09 5221,49 666,24 480,58 7441,40
2030 z dod. Ukrepi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2035 z ukrepi 9435,58 344,63 1921,40 299,78 2565,80 993,89 4731,23 701,00 443,65 6869,77
2035 z. dod. Ukrepi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Cilji

Prvo obdobje obveznosti zmanjšanja TGP (CP1), 2008–2012

Prvo obdobje zmanjševanja izpustov TGP se nanaša na izvajanje Kjotskega protokola v času od leta 2008 do 2012. Cilj Kjotskega protokola je 8-odstotno znižanje toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto (leto 1990 oziroma v primeru Slovenije leto 1986). Države, podpisnice Kjotskega protokola imajo kot cilj določene različne količinske vrednosti izpustov TGP, ki so zapisani v Prilogi II k Odločbi Sveta 2002/358/ES o odobritvi Kjotskega protokola k UNFCCC v imenu Evropske skupnosti in skupnem izpolnjevanju zavez iz tega sporazuma. Turčija je bila pogodbenica Kjotskega protokola, vendar za prvo obdobje izvajanja protokola ni imela določenega cilja.

Drugo obdobje obveznosti zmanjšanja TGP (CP2), 2013–2020

Drugo obdobje zmanjševanje TGP se nanaša na izvajanje Kjotskega protokola od leta 2013 do 2020. Doseganje cilja drugega obdobja se nanaša na skupino držav EU-28 ter Islandijo. Skupni cilj zmanjševanja TGP je znižanje izpustov TGP za 80% do leta 2020. To za posamezno državo pomeni 20% zmanjšanje TGP glede na izhodiščno leto.

Cilji EU za zmanjšanje toplogrednih plinov do leta 2020

EU cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 20% v okviru podnebnega in energetskega paketa ustreza 14-odstotnemu zmanjšanju izpustov v obdobju 2005-2020 v sektorjih, zajetih v EU ETS (21% zmanjšanje izpustov EU ETS v primerjavi z vrednostmi iz leta 2005) in v drugih sektorjih, ki jih pokrivajo nacionalni cilji izpustov v okviru ESD (EU Climate and Energy Package).

V spodnji preglednici so predstavljeni cilji ESD po državah do leta 2020 (v primerjavi z letom 2005).

Država

2020 cilj zmanjšanja (%)

2018

2019

2020

Avstrija

-16

49,90

49,35

48,80

Belgija

-15

70,74

69,21

67,68

Bolgarija

20

28,27

28,54

28,80

Hrvaška

11

20,57

20,76

20,95

Ciper

-5

5,94

5,94

5,94

Češka

9

66,17

66,91

67,65

Danska

-20

32,31

31,41

30,50

Estonija

11

6,42

6,44

6,47

Finska

-16

29,34

28,85

28,36

Francija

-14

369,35

364,32

359,29

Nemčija

-14

439,04

432,34

425,65

Grčija

-4

60,59

60,92

61,24

Madžarska

10

55,99

57,10

58,22

Irska

-20

41,24

40,11

38,97

Italija

-13

298,34

296,38

294,41

Latvija

17

9,72

9,81

9,90

Litva

15

14,74

15,10

15,46

Luksemburg

-20

8,54

8,34

8,14

Malta

5

1,16

1,16

1,16

Nizozemska

-16

111,59

109,31

107,04

Poljska

14

199,86

201,10

202,34

Portugalska

1

50,69

50,97

51,24

Romunija

19

84,74

86,56

88,38

Slovaška

13

25,82

26,18

26,54

Slovenija

4

12,47

12,50

12,53

Španija

-10

217,99

216,07

214,16

Švedska

-17

38,48

37,84

37,20

Velika Britanija

-16

336,14

331,62

327,10

Vir: Evropska agencija za okolje (junij 2020)

 (https://www,eea,europa,eu/data-and-maps/indicators/greenhouse-gas-emission-trends-6/assessment-3)

 

 

EU cilji za zmanjšanje toplogrednih plinov po letu 2020

Oktobra 2015 je Evropski svet sprejel „podnebni in energetski okvir 2030“, s katerim je določil zavezujoč cilj za zmanjšanje izpustov na ozemlju EU za vsaj 40% do leta 2030 glede na vrednosti iz leta 1990.

Za dosego tega cilja bi bilo potrebno zmanjšati izpuste v sektorju EU-ETS za 43% (v primerjavi z letom 2005). Drugi sektorji, ki niso vključeni v sistem trgovanja, bi morali zmanjšati izpuste za 30% (v primerjavi z letom 2005).

Okvir zmanjševanja TGP do leta 2030 je skladen z dolgoročnim ciljem "načrta za gospodarstvo z nizkimi izpusti ogljika" do leta 2050, ki določa ambicijo EU, da zmanjša svoje izpuste toplogrednih plinov za 80% v primerjavi z letom 1990 (za 40% do leta 2030 in za 60% do 2060). Slednje naj bi prispevalo tudi k uresničevanju zavez iz Pariškega sporazuma, ki je bil sprejet decembra 2015.

 

Zakonodajne podlage za izvajanje obveznosti zmanjševanja TGP:

SKLEP KOMISIJE z dne 26. marca 2013 o določitvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje od 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 1708) (2013/162/EU)

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 31. oktobra 2013 o prilagoditvah dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2013/634/EU)

ODLOČBA št. 406/2009/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Evropski svet se je v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 zavzel za doseganje naslednjih ciljev:  

- za 40% zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 (zavezujoč cilj EU);

- za vsaj 27% rabo energije iz obnovljivih virov energije;

- za 27% povečanje energetske učinkovitosti;

- za dokončno oblikovanje notranjega energetskega trga, ki bi ga uresničili z doseganjem obstoječega cilja energetske povezanosti (10%) in s povezovanjem energetskih otokov - zlasti baltskih držav in Iberskega polotoka. O energetski varnosti je Evropski svet potrdil nadaljnje ukrepe za zmanjšanje energetske odvisnosti EU in za povečanje varnosti oskrbe z električno energijo in plinom.

Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola

Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah; sprejet na COP3 v Kyotu na Japonskem, 11. 12.1997

UREDBA (EU) št. 525/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES

Pariški sporazum, Poročilo konference pogodbenic o njegovem enaindvajsetem zasedanju, ki je potekalo v Parizu od 30. 11. do 11. 12. 2015.

UNFCCC smernice za poročanje letnih evidenc izpustov TGP.


Projekcije izpustov so pomemben element politike zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, saj omogočajo celovito analizo učinka izvajanja različnih ukrepov in politik zmanjševanja izpustov. Na podlagi projekcij lahko podamo konsistentno oceno zadostnosti prizadevanj za zmanjšanje izpustov TGP. Kazalec prikazuje projekcijo izpustov TGP, ki je bila Evropski komisiji poslana marca 2017. Pripravljena je bila samo projekcija z ukrepi, ki upošteva izvajanje že sprejetih ukrepov do konca leta 2016.

Ciljno zmanjšanje izpustov TGP za 20 % do leta 2020 v EU 28 je bilo z izvedbenimi akti podnebno energetskega paketa razdeljeno na vire, ki so zajeti v sistemu trgovanja EU-ETS, ki morajo zmanjšati izpuste za 21 % glede na leto 2005; ter na ostale vire iz katerih lahko Slovenija poveča izpuste za 4 % do leta 2020, v primerjavi z letom 2005. Komisija je poleg samega cilja za leto 2020 za vire neETS določila tudi ciljne izpuste za vmesna leta (2013-2019), ki za države članice z dovoljenim povečanjem izpustov sledijo linearni trajektoriji od leta 2009 do leta 2020. Izpusti neETS v Sloveniji leta 2013 ne smejo preseči vrednosti 12.324 kt CO2 ekv, leta 2020 pa ne smejo preseči vrednosti 12.533 kt CO2 ekv.

Leta 2015 so skupni izpusti TGP na podlagi evidenc znašali 16.831 kt CO2 ekv. Izpusti virov vključenih v EU-ETS so znašali, 6.110 kt CO2 ekv, izpusti neETS pa 10.722 kt CO2 ekv.

Po projekciji z ukrepi se skupni izpusti do leta 2020 povečajo na 17.882 kt CO2 ekv, do leta 2030 pa zmanjšajo na 16.251 kt CO2 ekv. V letu 2020 so izpusti za 6,3 % višji kot leta 2015, leta 2030 pa nižji za 3,4 %. Do leta 2035 se izpusti še dodatno znižajo in sicer na 15.286 kt CO2 ekv.

Viri, ki so vključeni v sistem EU-ETS, se nahajajo v sektorjih proizvodnja električne energije in toplote (izvzeti so samo manjši sistemi daljinskega ogrevanja in sistemi na OVE) ter industrija (tako zgorevanje goriv kot industrijski procesi). Obseg stacionarnih virov EU-ETS se z letom 2013 nekoliko spremeni. Podatki za izpuste EU-ETS so preračunani na obseg naprav, ki je bil v EU-ETS vključen po letu 2012.

Viri, ki so vključeni v EU-ETS, imajo na nivoju EU določeno kvoto pravic do izpustov TGP, ki se v obdobju 2013 - 2020 zmanjšuje z letno stopnjo 1,74 %. Po letu 2020 se bo stopnja zmanjševanja povečala na 2,2 %. Ker je kvota pravic določena samo na nivoju EU, je kvota pravic za EU-ETS naprave v Sloveniji po letu 2012 samo indikativna. Dejanski izpusti naprav v EU-ETS v Sloveniji presegajo indikativno kvoto pravic od leta 2020 naprej. Namen EU-ETS je,  da se zmanjšanje izpustov doseže tam, kjer je najceneje, kar pomeni, da se npr. termoelektrarne na premog zaprejo tam, kjer so najmanj učinkovite. V Slovenji, ki je iz vidika izpustov v EU-ETS zelo majhna, indikativna kvota pravic ni zelo uporabna, saj imamo le eno termoelektrarno, ki težko postopoma zmanjšuje proizvodnjo. Podobno velja tudi za industrijske vire.

Izpusti neETS so izračunani kot razlika skupnih emisij v državi in emisij zavezancev v sistemu EU-ETS. Do leta 2020 se izpusti neETS minimalno povečajo na 10.730 kt CO2 ekv, kar je 14 % manj od ciljne trajektorije. Do leta 2030 se ta trend obrne. Leta 2030 neETS izpusti znašajo 10.078 kt CO2 ekv, kar je 6 % manj kot leta 2015, do leta 2035 pa se izpusti, glede na leto 2030, dodatno zmanjšajo za 6 %. Iz projekcij sledi, da bo Slovenija dosegla cilj do leta 2020 in da se bodo zaradi obstoječih ukrepov izpusti zmanjševali tudi po letu 2020. To je pomembno, saj je Evropska Komisija poleti 2016 objavila predlog novih ciljev do leta 2030, po katerem bo morala Slovenija izpuste glede na leto 2005 zmanjšati za 15 %. Po projekcijah bodo izpusti leta 2030 za 14 % nižji kot leta 2005, kar je zelo blizu cilju. Kljub temu lahko na podlagi tega sklepamo, da bo za dosego cilja potrebno pripraviti še nekatere dodatne ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov oziroma okrepiti izvajanje obstoječih ukrepov.

Največji vir izpustov v sektorju neETS je promet. Leta 2015 je predstavljal kar 50 % vseh izpustov neETS in ta delež ohranja tudi v letu 2020. V letu 2030 pa se delež poveča na 52 %. Sledita sektorja kmetijstvo s 16 % in drugi sektorji oz. široka raba (raba energije v gospodinjstvih, storitvah in kmetijstvu) s 14 %. Do leta 2030 se poveča tudi delež izpustov iz kmetijstva na 19 %. Pri čemer se je delež izpustov iz široke rabe občutno zmanjšal, na 11 %. Iz tega izhaja, da je zmanjšanje izpustov v neETS sektorju v največji meri posledica zmanjšanja izpustov v drugih sektorjih (široka raba), medtem ko so se izpusti v prometu in kmetijstvu povečali. Promet predstavlja glavno negotovost pri doseganju ciljev, saj so izpusti v tem sektorju lahko zelo spremenljivi zaradi vpliva tranzita.

Na gibanje izpustov v transformacijah po letu 2015, najbolj vpliva obratovanje termoelektrarne Šoštanj, kjer se po letu 2015 proizvodnja električne energije iz premoga najprej poveča, v obdobju med leti 2020 in 2025 pa počasi zmanjšuje zaradi prenehanja obratovanja premogovnega bloka 5. Dodatno na znižanje izpustov vpliva zmanjšanje proizvodnje v premogovnem bloku TE-TOL-a do 2020. Po drugi strani se poveča proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije (najbolj iz hidroenergije) in iz zemeljskega plina (TE-TOL) ob ohranjanju proizvodnje iz jedrske energije v obstoječem bloku.

V industriji izpusti od leta 2015 do 2030 naraščajo s povprečno letno stopnjo 1,6 %, kljub višji gospodarski rasti. Nizka stopnja rasti izpustov je dosežena z zniževanjem intenzivnosti rabe energije ter s povečanjem deleža obnovljivih virov energije in enot SPTE. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih v tem obdobju raste v povprečju z 2,2 % letno rastjo.

V prometu je v projekciji z ukrepi predvideno izvajanje ukrepov trajnostne prometne politike (spodbujanje javnega potniškega prometa, ne motornih oblik prevoza in prehoda tovornega prometa s cest na železnice) ter izboljšanje učinkovitosti vozil, povečanje zasedenosti vozil in povečanje deleža električnih in hibridnih vozil ter vozil na vodik. Delež biogoriv v bencinu in dizelskem gorivu v cestnem prometu leta 2020 v projekciji z ukrepi znaša 6,5 %, kar je posledica negotovosti glede primešavanja biogoriv. Ciljni delež OVE za leto 2020 v prometu po podnebno energetskem paketu s tem ne bo dosežen. V obdobju 2015-2030 je predvideno povečanje tovornega prometnega dela za več kot polovico, povečanje potniškega prometnega dela pa za dobrih 20 %. Velik delež tovornega prometa odpade na tranzit. Lokacija nakupa goriva tranzitnega prometa je odvisna od razmerja med cenami v posameznih državah, zato obstaja velika negotovost projekcij. V projekciji je predvideno, da je cena goriv v Sloveniji bolj ugodna, kot v sosednjih državah, zaradi česar večji del tranzitnega prometa nakupi gorivo v Sloveniji (situacija v letu 2015).

Izpusti zaradi zgorevanja goriv v široki rabi (Drugi sektorji) se močno zmanjšajo. Projekcija predvideva zelo ambiciozno izvajanje ukrepov (zamenjava kotlov na kurilno olje, velik delež kotlov na lesno biomaso in toplotnih črpalk, znatno povečanje nameščenih sončnih zbiralnikov ter tudi visoko stopnjo energetskih obnov stanovanjskih in ne stanovanjskih stavb). Gospodinjstva predstavljajo približno 60 % izpustov, storitveni sektor pa približno 25 %. Ostalo so izpusti iz zgorevanja goriv v kmetijstvu.

Izpusti iz industrijskih procesov se do leta 2020 povečajo, potem pa se zmanjšajo. K zmanjšanju najbolj intenzivno prispeva zmanjšanje izpustov F-plinov, medtem ko se ostali izpusti zaradi gospodarske rasti večinoma povečajo. Najpomembnejši ukrep v tem sektorju je izvajanje uredbe o F-plinih in direktive o mobilnih klimatskih napravah.

Povečanje izpustov v kmetijstvu je posledica povečevanja števila glav živine (govedo in prašiči) ter minimalnega povečanja gnojenja. Manjše povečanje je doseženo s povečanjem učinkovitosti reje domačih živali, uvajanjem načinov reje, ki zmanjšujejo izpuste TGP ter učinkovitejšim kroženjem dušika v kmetijstvu.

Izpusti iz ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami se zmanjšajo. Zmanjšanje je posledica zmanjševanja odloženih biorazgradljivih odpadkov, kar bo doseženo z zmanjšanjem odpadkov na izvoru (ločeno zbiranje odpadkov in embalaže, ponovna uporaba, itd.) ter sortiranjem v zbirnih centrih in stabilizacijo biorazgradljivih odpadkov.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (MKPOKSP) (Ur.l. RS-MP, št. 17/2002) in odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Ciljne emisije v obdobju 2013-2020 so definirane v sklepu Komisije 2013/162/EU in izvedbenem sklepu o prilagoditvah dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 (2013/634/EU).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki so na voljo za obdobje 1986(2005)-2035. V kazalcu so upoštevani naslednji sektorji: energetika (podsektorja zgorevanje goriv (proizvodnja električne energije in toplote, industrija in gradbeništvo, promet, druga področja (široka raba)) in ubežni izpusti (trdna goriva, tekoča goriva in zemeljski plin); industrijski procesi (proizvodnja mineralnih izdelkov, kemična industrija, proizvodnja in predelava kovin, uporaba HFC in SF6); poraba premazov, topil, redčil; kmetijstvo (črevesna fermentacija, ravnanje z gnojem, kmetijska zemljišča); ravnanje z odpadki (trdni odpadki, odpadne vode).

Za pripravo projekcij izpustov v IPCC sektorju energetika je bil uporabljen sistem modelov, v katerem je osrednje orodje referenčni energetsko ekološki model imenovan REES-SLO, ki je izdelan v okolju MESAP. (več informacij je na voljo v poročilih UNFCCC - http://unfccc.int/files/national_reports/annex_i_natcom/submitted_natco… in poročilih EU - http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art04-13-14_lcds_pams_projections…)

Projekcija izpustov CO2 iz industrijskih procesov je bila narejena na podlagi projekcije rasti industrijske proizvodnje z upoštevanjem različnih emisijskih faktorjev za različne dejavnosti. Upoštevane so bile tudi projekcije zavezancev za emisijsko trgovanje, ki so bile pridobljene v procesu priprave Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008-2012.

Projekcije izpustov za trdne odpadke so bile narejene z uporabo IPCC metodologije. Izpusti za odpadke, odložene pred letom 1977, ki so bili večinoma v razsutem ali slabo skomprimiranem stanju, prekrivanje odlagališč pa je bilo izvedeno šele po prenehanju obratovanja odlagališča, so bili ocenjeni po poenostavljeni IPCC metodologiji.

Projekcije izpustov za kmetijstvo so bile narejene po metodologiji, ki jo predpisuje IPCC (2006). Metodologija IPCC predvideva ocene izpustov iz kmetijstva na podlagi statističnih podatkov o fizičnem obsegu pridelave in prireje ob upoštevanju nekaterih specifičnih postopkov, ki so značilni za posamezne države ali območja.

Projekcija z ukrepi upošteva vse izvedene ali sprejete ukrepe do izbranega datuma (uredba 525/2013/EU). Ukrepi so izvedeni, če za njih velja ena ali več naštetih dejstev: obstaja veljavni nacionalni zakonodajni okvir, vzpostavljen je prostovoljni dogovor, določena so bila finančna sredstva, človeški viri so bili mobilizirani za izvedbo ukrepa. Ukrepi so sprejeti, če je bila sprejeta urana vladna odločitev za izvedbo ukrepa in če obstaja jasna odločitev, da se bo ukrep izvedlo (npr. sprejem strategije iz katere izhaja priprava nadaljnih korakov za izvedbo ukrepa) (navodila za pripravo poročilo po UNFCCC FCCC/CP/1999/7).

Projekcija z dodatnimi ukrepi dodatno, glede na projekcijo z ukrepi, upošteva še dodatne oz. načrtovane ukrepe. Dodatni ukrepi so ukrepi, o katerih se razmišlja oz. se o njih usklajuje in za njih obstaja realna možnost izvedbe v prihodnosti (uredba 525/2013/EU).

Izvorna baza podatkov
Center za energetsko unčinkovitost
Skrbnik podatkov

Institut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2005-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca:
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    • Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
    • Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
    • Relevantnost: 1
    • Točnost: 2
    • Časovna primerljivost: 1
    • Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

­EK, 2013. Reducing emissions from aviation (http://ec.europa.eu/clima/policies/transport/aviation/index_en.htm)