KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Projekcije kažejo zmanjšanje izpustov SO2, NOx, VOC, NH3 in PM2.5 do leta 2030, predvsem zaradi zaostritve zakonodaje in izvajanja številnih ukrepov sektorskih politik. Zmanjšanje je glede na cilje za leto 2020 prepočasno pri NOx, glede na cilje za leto 2030 pa pri vseh onesnaževalih, razen pri NH3.


Kazalec prikazuje podatke o dejanskih izpustih žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx), nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC), amoniaka (NH3) in prašnih delcev (PM2.5) v obdobju 2000-2015 ter projekcije teh onesnaževal za leta 2015, 2020, 2025 in 2030. Izpusti so podani v kilotonah (kt).

Pripravljeni je bila projekcija izpustov onesnaževal zraka z ukrepi.


Grafi

Slika ZR14-1: Izpusti žveplovega dioksida v obdobju 2000-2015 ter projekcije z ukrepi do leta 2030, Slovenija
Viri:

IJS, 2017

Prikaži podatke
Zgorevanje goriv Zgorevanje goriv - projekcije z ukrepi Zgorevanje goriv - projekcije z dodatnimi ukrepi - oskrba z energijo - oskrba z energijo - projekcije z ukrepi - oskrba z energijo - projekcije z dodatnimi ukrepi - predelovalne dej. in gradb. - predelovalne dej. in gradb. - projekcije z ukrepi - predelovalne dej. in gradb. - projekcije z dodatnimi ukrepi - promet - promet - projekcije z ukrepi - promet - projekcije z dodatnimi ukrepi - druga področja - druga področja - projekcije z ukrepi - druga področja - projekcije z dodatnimi ukrepi Ubežni izpusti Ubežni izpusti - projekcije z ukrepi Ubežni izpusti - projekcije z dodatnimi ukrepi Industrijski procesi Industrijski procesi - projekcije z ukrepi Industrijski procesi - projekcije z dodatnimi ukrepi Dejanski izpusti - skupaj Projekcija z ukrepi Projekcija z dodatnimi ukrepi Mejne vrednosti
2000 91,09 80,85 3,53 2,27 4,43 0,09 2,47 93,65
2001 60,76 50,89 3,27 2,44 4,17 0,00 3,15 63,91
2002 60,01 52,44 3,27 0,56 3,75 0,00 3,54 63,55
2003 57,04 50,04 2,85 0,59 3,55 0,00 4,90 61,94
2004 47,27 40,98 2,73 0,65 2,91 0,00 3,99 51,26
2005 37,72 31,90 3,26 0,15 2,41 0,00 3,30 41,02
2006 14,84 9,50 2,95 0,16 2,23 0,00 1,79 16,63
2007 13,22 8,84 2,58 0,18 1,63 0,00 1,62 14,85
2008 11,91 8,10 2,49 0,21 1,11 0,00 1,13 13,05
2009 10,05 7,20 1,69 0,05 1,11 0,00 0,77 10,82
2010 9,29 6,18 1,95 0,05 1,11 0,00 0,84 10,14 27
2011 10,82 7,44 2,39 0,05 0,94 0,00 1,07 11,89 27
2012 9,92 6,88 2,19 0,05 0,81 0,00 0,92 10,84 27
2013 10,33 7,38 2,15 0,05 0,76 0,00 1,26 11,59 27
2014 7,56 4,83 2,10 0,05 0,58 0,00 1,25 8,82 27
2015 4,26 6,23 1,97 4,47 1,64 0,75 0,05 0,04 0,60 0,97 0,00 1,20 0,66 5,46 6,89 27
2016
2017
2018
2019
2020 4,27 2,75 0,76 0,04 0,73 0,68 4,96 15,18
2021
2022
2023
2024
2025 3,52 2,27 0,65 0,04 0,56 0,68 4,20 15,18
2026
2027
2028
2029
2030 2,75 1,68 0,60 0,04 0,43 0,68 3,43 3,28
Slika ZR14-2: Izpusti dušikovih oksidov (NOx) v obdobju 2000-2015 ter projekcije z ukrepi do leta 2030, Slovenija
Viri:

Jožef Stefan Institute, 2017

Prikaži podatke
Zgorevanje goriv Zgorevanje goriv - projekcije z ukrepi Zgorevanje goriv - projekcije z dodatnimi ukrepi - oskrba z energijo - oskrba z energijo - projekcije z ukrepi - oskrba z energijo - projekcije z dodatnimi ukrepi - predelovalne dej. in gradb. - predelovalne dej. in gradb. - projekcije z ukrepi - predelovalne dej. in gradb. - projekcije z dodatnimi ukrepi - promet - promet - projekcije z ukrepi - promet - projekcije z dodatnimi ukrepi - druga področja - druga področja - projekcije z ukrepi - druga področja - projekcije z dodatnimi ukrepi - ostalo - ostalo - projekcije z ukrepi - ostalo - projekcije z dodatnimi ukrepi Ubežni izpusti Ubežni izpusti - projekcije z ukrepi Ubežni izpusti - projekcije z dodatnimi ukrepi Industrijski procesi Industrijski procesi - projekcije z ukrepi Industrijski procesi - projekcije z dodatnimi ukrepi Kmetijstvo Kmetijstvo - projekcije z ukrepi Kmetijstvo - projekcije z dodatnimi ukrepi Odpadki Odpadki - projekcije z ukrepi Odpadki - projekcije z dodatnimi ukrepi Dejanski izpusti (brez kmetijstva) - skupaj Projekcija z ukrepi (brez kmetijstva) Projekcija z dodatnimi ukrepi (brez kmetijstva) Mejne vrednosti
2000 52,33 14,12 7,88 23,93 6,40 0,00 0,04 0,20 1,78 0,01 52,59
2001 52,88 14,81 7,46 24,29 6,31 0,00 0,01 0,19 1,78 0,01 53,09
2002 53,20 16,48 7,12 23,40 6,21 0,00 0,01 0,20 1,79 0,01 53,43
2003 51,22 14,76 6,78 23,35 6,33 0,00 0,01 0,20 1,75 0,01 51,45
2004 50,54 12,75 7,59 24,05 6,14 0,01 0,01 0,21 1,61 0,01 50,77
2005 49,85 12,61 8,58 22,63 6,02 0,00 0,00 0,21 1,59 0,01 50,08
2006 50,68 12,83 9,17 22,81 5,87 0,00 0,00 0,17 1,63 0,01 50,87
2007 50,30 11,67 7,26 25,81 5,56 0,01 0,00 0,17 1,64 0,01 50,49
2008 54,57 11,64 7,31 30,00 5,62 0,01 0,00 0,12 1,49 0,01 54,72
2009 47,16 10,48 6,25 25,06 5,38 0,00 0,00 0,11 1,57 0,02 47,29
2010 46,12 10,88 5,55 24,19 5,50 0,00 0,01 0,14 1,54 0,02 46,29 45
2011 45,93 10,60 4,96 25,13 5,25 0,00 0,00 0,15 1,50 0,02 46,11 45
2012 44,87 9,98 4,72 25,01 5,15 0,00 0,00 0,16 1,47 0,02 45,06 45
2013 42,25 9,06 4,86 23,25 5,08 0,00 0,00 0,18 1,49 0,02 42,45 45
2014 37,66 6,72 4,80 21,40 4,74 0,01 0,00 0,18 1,54 0,02 37,87 45
2015 33,38 43,86 4,51 9,73 4,45 3,55 19,64 24,91 4,79 5,67 0,01 0,00 0,19 0 1,55 0 0,02 33,60 43,86 45
2016
2017
2018
2019
2020 32,39 4,59 4,04 18,86 4,89 0 0 32,39 31,52
2021
2022
2023
2024
2025 24,20 3,92 3,84 12,24 4,20 0 0 24,20 31,52
2026
2027
2028
2029
2030 18,14 2,73 3,82 8,21 3,38 0 0 18,14 18,08
Slika ZR14-3: Izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC) v obdobju 2000-2015 ter projekcije z ukrepi do leta 2030, Slovenija
Viri:

IJS, 2017

Prikaži podatke
Zgorevanje goriv Zgorevanje goriv - projekcije z ukrepi Zgorevanje goriv - projekcije z dodatnimi ukrepi - oskrba z energijo - oskrba z energijo - projekcije z ukrepi - oskrba z energijo - projekcije z dodatnimi ukrepi - predelovalne dej. in gradb. - predelovalne dej. in gradb. - projekcije z ukrepi - predelovalne dej. in gradb. - projekcije z dodatnimi ukrepi - promet - promet - projekcije z ukrepi - promet - projekcije z dodatnimi ukrepi - druga področja - druga področja - projekcije z ukrepi - druga področja - projekcije z dodatnimi ukrepi Ubežni izpusti Ubežni izpusti - projekcije z ukrepi Ubežni izpusti - projekcije z dodatnimi ukrepi Industrijski procesi in raba topil Industrijski procesi in raba topil - projekcije z ukrepi Industrijski procesi in raba topil - projekcije z dodatnimi ukrepi Kmetijstvo Kmetijstvo - projekcije z ukrepi Kmetijstvo - projekcije z dodatnimi ukrepi Odpadki Odpadki - projekcije z ukrepi Odpadki - projekcije z dodatnimi ukrepi Dejanski izpusti (brez kmetijstva) - skupaj Projekcija z ukrepi (brez kmetijstva) Projekcija z dodatnimi ukrepi (brez kmetijstva) Mejne vrednosti
2000 27,41 0,08 2,67 16,69 7,97 3,08 16,51 5,76 1,26 48,26
2001 25,85 0,09 3,13 15,23 7,40 2,94 16,58 5,74 1,29 46,66
2002 24,87 0,10 3,52 13,80 7,45 3,05 17,12 6,01 1,29 46,32
2003 23,65 0,10 3,61 12,31 7,64 3,05 17,05 5,67 1,29 45,05
2004 20,48 0,10 2,82 9,97 7,60 2,89 18,54 5,52 1,15 43,05
2005 19,69 0,10 3,00 8,93 7,66 2,78 17,03 5,66 1,18 40,69
2006 18,72 0,10 3,16 7,70 7,75 2,74 17,60 5,62 1,32 40,39
2007 17,02 0,11 2,42 6,79 7,70 2,70 16,90 5,95 1,28 37,90
2008 16,99 0,12 2,44 6,58 7,85 2,76 14,60 5,80 1,30 35,65
2009 17,06 0,15 2,14 5,45 9,31 2,62 14,23 5,75 1,19 35,11
2010 17,22 0,17 2,29 5,12 9,65 2,58 12,77 5,62 0,99 33,57 40
2011 16,41 0,18 1,98 4,84 9,42 2,60 11,51 5,56 0,81 31,34 40
2012 15,63 0,16 1,79 4,32 9,36 2,45 10,68 5,59 0,63 29,39 40
2013 15,39 0,15 1,92 3,75 9,57 2,23 9,88 5,52 0,48 27,98 40
2014 13,92 0,13 2,28 3,06 8,45 1,89 9,80 5,64 0,46 26,07 40
2015 13,96 16,10 0,13 0,11 2,23 0,59 2,97 2,74 8,64 8,71 1,87 3,95 9,97 10,79 5,83 0,49 0,72 26,29 27,61 40
2016
2017
2018
2019
2020 14,34 0,11 0,63 2,04 7,72 3,83 11,21 0,72 26,28 35,69
2021
2022
2023
2024
2025 12,63 0,10 0,68 1,69 6,80 3,36 12,12 0,72 25,47 35,69
2026
2027
2028
2029
2030 11,08 0,09 0,73 1,48 5,96 2,83 12,83 0,72 24,62 21,78
Slika ZR14-4: Izpusti amonijaka (NH3) v obdobju 2000-2015 ter projekcije z ukrepi do leta 2030, Slovenija
Viri:

IJS, 2017

Prikaži podatke
Energetika Energetika - projekcije z ukrepi Energetika - projekcije z dodatnimi ukrepi - oskrba z energijo - oskrba z energijo - projekcije z ukrepi - oskrba z energijo - projekcije z dodatnimi ukrepi - predelovalne dej. in gradb. - predelovalne dej. in gradb. - projekcije z ukrepi - predelovalne dej. in gradb. - projekcije z dodatnimi ukrepi - promet - promet - projekcije z ukrepi - promet - projekcije z dodatnimi ukrepi - druga področja - druga področja - projekcije z ukrepi - druga področja - projekcije z dodatnimi ukrepi Ubežni izpusti Ubežni izpusti - projekcije z ukrepi Ubežni izpusti - projekcije z dodatnimi ukrepi Industrijski procesi in raba topil Industrijski procesi in raba topil - projekcije z ukrepi Industrijski procesi in raba topil - projekcije z dodatnimi ukrepi Kmetijstvo Kmetijstvo - projekcije z ukrepi Kmetijstvo - projekcije z dodatnimi ukrepi - ravnanje z gnojem - ravnanje z gnojem - projekcije z ukrepi - ravnanje z gnojem - projekcije z dodatnimi ukrepi - kmetijska zemljišča - kmetijska zemljišča - projekcije z ukrepi - kmetijska zemljišča - projekcije z dodatnimi ukrepi Odpadki Odpadki - projekcije z ukrepi Odpadki - projekcije z dodatnimi ukrepi Dejanski izpusti - skupaj Projekcija z ukrepi Projekcija z dodatnimi ukrepi Mejne vrednosti 2020
2000 1,65 0,05 0,55 1,04 0,00 16,22 2,86 0,59 21,31
2001 1,75 0,06 0,64 1,05 0,00 0,10 17,03 2,90 0,54 22,33
2002 1,77 0,12 0,65 0,99 0,00 0,10 16,77 2,98 0,50 22,13
2003 1,78 0,13 0,64 1,01 0,10 17,76 3,10 0,46 23,20
2004 1,83 0,17 0,63 1,03 0,07 16,53 3,09 0,42 21,94
2005 1,81 0,19 0,57 1,05 0,13 15,48 2,68 0,08 20,18
2006 2,05 0,21 0,77 1,07 0,09 15,77 2,78 0,06 20,75
2007 2,01 0,17 0,75 1,09 0,08 15,88 2,74 0,05 20,76
2008 1,96 0,13 0,72 1,11 0,07 16,55 2,66 0,04 21,29
2009 1,97 0,13 0,72 1,12 0,00 15,72 2,10 0,04 19,84
2010 2,19 0,13 0,64 1,42 0,06 15,78 3,01 0,04 21,07 20
2011 2,18 0,14 0,57 1,47 0,06 15,39 2,69 0,02 20,34 20
2012 2,13 0,12 0,56 1,45 0,05 14,80 2,46 0,02 19,46 20
2013 2,05 0,10 0,51 1,44 0,08 14,58 2,65 0,02 19,37 20
2014 2,04 0,12 0,44 1,48 0,07 14,41 2,55 0,02 19,09 20
2015 1,77 1,75 0,03 0,15 0,34 0,50 1,27 1,22 0,05 17,37 15,02 15,22 2,38 2,14 0,02 19,24 19,12 20
2016
2017
2018
2019
2020 1,48 0,05 0,40 1,03 16,98 14,55 2,43 18,47 20,54
2021
2022
2023
2024
2025 1,26 0,04 0,36 0,86 16,41 14,03 2,37 17,67 20,54
2026
2027
2028
2029
2030 1,07 0,04 0,33 0,71 15,81 13,49 2,32 16,88 17,63
Slika ZR14-5: Izpusti delcev PM2.5 v obdobju 2000-2015 ter projekcije z ukrepi do leta 2030
Viri:

IJS, 2017

Prikaži podatke
1A. Zgorevanje goriv 1A. Zgorevanje goriv - projekcije z ukrepi 1A. Zgorevanje goriv - - projekcije z dodatnimi ukrepi - oskrba z energijo - oskrba z energijo - projekcije z ukrepi - oskrba z energijo - projekcije z dodatnimi ukrepi - predelovalne dej. in gradb. - predelovalne dej. in gradb. - projekcije z ukrepi - predelovalne dej. in gradb. - projekcije z dodatnimi ukrepi - promet - promet - projekcije z ukrepi - promet - projekcije z dodatnimi ukrepi - druga področja - druga področja - projekcije z ukrepi - druga področja - projekcije z dodatnimi ukrepi 1B. Ubežni izpusti 1B. Ubežni izpusti - projekcije z ukrepi 1B. Ubežni izpusti - projekcije z dodatnimi ukrepi 2. Industrijski procesi 2. Industrijski procesi - projekcije z ukrepi 2. Industrijski procesi - projekcije z dodatnimi ukrepi 4. Kmetijstvo 4. Kmetijstvo - projekcije z ukrepi 4. Kmetijstvo - projekcije z dodatnimi ukrepi 6. Ostalo 6. Ostalo - projekcije z ukrepi 6. Ostalo - projekcije z dodatnimi ukrepi Dejanski izpusti - skupaj Projekcija z ukrepi Projekcija z dodatnimi ukrepi Mejne vrednosti
2000 9,91 0,30 0,78 1,04 7,78 0,04 1,98 0,13 0,00 12,06
2001 9,95 0,30 1,05 1,03 7,58 0,03 1,96 0,13 0,00 12,08
2002 10,23 0,33 1,19 1,04 7,68 0,04 1,46 0,14 0,00 11,86
2003 10,43 0,28 1,26 1,07 7,81 0,04 1,56 0,13 0,00 12,14
2004 10,68 0,27 1,34 1,17 7,89 0,04 1,38 0,12 0,00 12,22
2005 11,08 0,31 1,45 1,33 7,99 0,03 1,43 0,12 0,00 12,66
2006 10,95 0,19 1,37 1,33 8,06 0,03 1,81 0,12 0,00 12,91
2007 10,87 0,20 1,16 1,46 8,04 0,03 1,37 0,13 0,00 12,39
2008 11,53 0,46 1,18 1,71 8,18 0,03 0,32 0,12 0,00 12,01
2009 12,86 0,29 0,98 1,38 10,20 0,03 0,32 0,13 0,00 13,33
2010 13,10 0,26 0,98 1,36 10,51 0,04 0,33 0,12 0,00 13,59
2011 12,84 0,32 0,88 1,40 10,25 0,03 0,32 0,12 0,00 13,31
2012 12,58 0,32 0,78 1,40 10,09 0,03 0,38 0,12 0,00 13,11
2013 12,76 0,29 0,84 1,29 10,35 0,03 0,35 0,12 0,00 13,25
2014 11,06 0,25 0,98 1,16 8,67 0,02 0,34 0,12 0,00 11,54
2015 11,19 10,40 0,28 0,23 0,92 0,56 1,08 1,04 8,91 8,55 0,02 0,02 0,33 0,23 0,13 0,44 0,00 11,67 11,07
2016
2017
2018
2019
2020 8,14 0,23 0,65 0,80 6,44 0,02 0,24 0,46 8,83 9,49
2021
2022
2023
2024
2025 6,24 0,22 0,71 0,59 4,72 0,02 0,25 0,45 6,95 9,49
2026
2027
2028
2029
2030 4,79 0,18 0,74 0,51 3,35 0,01 0,26 0,45 5,50 5,06

Cilji

- Letni izpusti SO2, NOx, VOC in NH3 po letu 2010 ne smejo presegati nacionalnih zgornjih meja izpustov, ki znašajo za SO2 27 kton, za  NOx 45 kton, za NMVOC 40 kton in za NH3 20 kton.

- Do leta 2020 se morajo izpusti SO2 zmanjšati za 63 %, NOx za 39 %, NH3 za 1 %, NMVOC za 23 % ter PM 2.5 za 25 % glede na leto 2005.

- Do leta 2030 se morajo glede na leto 2005 izpusti SO2 zmanjšati za 92 %, NOx za 65 %, NH3 za 15 %, NMVOC za 53 % ter PM 2.5 za 60 %.


Največji vir izpustov žveplovega dioksida (SO2) je zgorevanje goriv v proizvodnji električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah na premog s 36 % vseh izpustov leta 2015. Sledi zgorevanje goriv v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu s 30 %. Industrijski procesi prispevajo 20 % k skupnim izpustom. Projekcije za leto 2015 so za 5 % nižje od evidenc. Razlika je posledica dejstva, da so bile projekcije narejene leta 2014 na podlagi dolgoročnih bilanc rabe energije iz leta 2013, ki so bile kalibrirane za leto 2012. V letu 2016 so bili narejeni le manjši popravki projekcij. Zato se pojavljajo razlike med rabo energije v projekcijah in dejansko rabo za leto 2015, kar potem vpliva tudi na razliko v izpustih. Poleg tega so razlike tudi v ostalih podatkih o aktivnostih ter emisijskih faktorjih. Kljub tej razliki v letu 2015 nam projekcije še vedno dajejo dovolj dobro informacijo o pričakovanem nadaljnjem trendu izpustov, saj se nabor ukrepov in tudi pričakovanja glede prihodnjih aktivnosti (raba energije, kmetijska aktivnost, industrijska proizvodnja) niso bistveno spremenili od leta 2014. Projekcije izpustov do leta 2030 nakazujejo nadaljnje nižanje izpustov SO2. Po projekcijah z ukrepi bodo leta 2030 izpusti glede na projekcijo za leto 2015 nižji za 50 %. Zmanjšanje izpustov bo v največji meri posledica nižjih izpustov iz zgorevanja goriv v proizvodnji električne energije in toplote zaradi zaprtja nekaterih velikih premogovih enot (TE-TOL, stari bloki TEŠ) in nadomeščanja s plinskimi enotami. Opazno je tudi zmanjšanje izpustov v široki rabi zaradi zmanjšanja rabe tekočih goriv. Iz rezultatov projekcij sledi, da bodo izpusti do leta 2030 nižji od mejnih vrednosti, leta 2030 pa so rahlo višji od ciljnih izpustov (za 5 % oz. 0,15 kt).

Največji vir izpustov dušikovih oksidov (NOx) je promet, ki je leta 2015 predstavljal več kot polovico izpustov (56 %), sledi zgorevanje goriv v široki rabi, kjer je vključena tudi raba dizelskega goriva v traktorjih, s 14 % ter proizvodnja električne energije in toplote in zgorevanje goriv v industriji, vsak s 13 %. V evidence so vključeni tudi izpusti iz kmetijstva v višini 1,6 kt leta 2015, medtem ko v projekcijah ter pri oblikovanju ciljev ti izpusti niso bili upoštevani. Zato so v nadaljevanju skupni izpusti NOx računani brez sektorja kmetijstvo. Slovenija je zaradi majhnosti in lege na križišču V. in X. panevropskega koridorja močno izpostavljena cestnemu tranzitnemu prometu, ki se s posodobitvami cestnega sistema izrazito povečuje in s tem še dodatno obremenjuje okolje. Vpliv tranzita na izpuste je odvisen tudi od razmerja med cenami goriv v Sloveniji ter sosednjih državah. Leta 2015 so bile projekcije, glede na evidence, višje za 31 %. To je posledica razlik v rabi goriva v prometu, saj se je leta 2014 predvidevalo, da bo prodaja goriv v Sloveniji po letu 2012 zrasla, dejansko pa je padla, ter predpostavke o delovanje enot 4 in 5 v TEŠ. Skupni izpusti se bodo po projekcijah po letu 2015 zmanjšali. Po projekcijah z ukrepi se bodo izpusti glede na leto 2015 do leta 2020 zmanjšali za 26 %, do leta 2030 pa za 59 %. K temu bo najbolj prispevalo zmanjšanje izpustov v prometu, zaradi uvajanja strožjih standardov EURO in obnavljanja voznega parka, ter v proizvodnji električne energije in toplote zaradi strožje zakonodaje po letu 2016 in zmanjšane rabe premoga. Poleg prometa in proizvodnje električne energije in toplote je zmanjšanje izpustov opazno tudi v široki rabi, zaradi  izboljšanja energetske učinkovitosti stavb ter večje rabe sončne in geotermalne energije. Edini sektor, ki se mu izpusti povečajo je industrija. Povečanje je posledica povečanja proizvodnje, ki sicer narašča mnogo hitreje od izpustov, pomembno pa na povečanje vpliva tudi povečanje števila enot soproizvodnje električne energije in toplote s čimer se v industrijo selijo izpusti iz transformacij. Primerjava projekcij z mejnimi vrednosti pokaže, da so cilji za Slovenijo zelo zahtevni, saj so projekcije, tako leta 2020 kot 2030, višje od mejnih vrednosti, leta 2020 za 6 %, leta 2030 pa za 3 %.

Glavni viri izpustov nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC) so industrijski procesi z rabo topil (31 % leta 2015), zgorevanje goriv v široki rabi (27 %) ter kmetijstvo (18 %). Pri NMVOC je situacija glede izpustov iz kmetijstva enaka kot pri NOx, zato v nadaljevanju pri skupnih izpustih kmetijstvo ni upoštevano. Največje razlike med projekcijami in evidencami leta 2015 se pojavljajo v sektorjih zgorevanje goriv v industriji ter ubežni izpusti, ki so posledica razlik v emisijskih faktorjih, saj so bili v evidencah glede na leto 2014 spremenjeni. Po projekciji z ukrepi se bodo izpusti do leta 2030 znižali na 25 kt, kar je 11 % manj kot leta 2015. Najbolj se bodo zmanjšali izpusti iz zgorevanja goriv v široki rabi (druga področja) zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti stavb, zamenjave starejših kotlov na lesno biomaso z novejšimi, ki imajo zaradi boljšega zgorevanja občutno nižje izpuste VOC, ter večje rabe sončne in geotermalne energije. Pomembno se zmanjšajo tudi izpusti iz prometa, predvsem zaradi strožjih standardov EURO, zmanjšanja deleža vozil z bencinskim motorjem, zaostritve zakonodaje glede distribucije motornih goriv ter manjšega izhlapevanja bencina iz vozil. Po drugi strani se povečajo izpusti iz rabe topil. Primerjava projekcij in mejnih vrednosti kaže, da bodo izpusti NMVOC do leta 2030 nižji od mejnih vrednosti, leta 2030 pa znatno višji od mejnih vrednosti (za 29 %). To pomeni, da bo morala Slovenija identificirati ukrepe s katerimi bo izpuste NMVOC do leta 2030 še dodatno zmanjšala.

Izpusti amonijaka (NH3) so v daleč največji meri posledica kmetijstva (90 % leta 2015). Znotraj kmetijstva daleč največ izpustov nastane v govedoreji, veliko pa tudi v prašičereji ter zaradi rabe umetnih gnojil. Projekcija za leto 2015 le minimalno odstopa od evidenc (-1 %). Izpusti po projekcijah se do leta 2030 znižujejo, tako da so leta 2030 za 12 % nižji kot leta 2015. Znižanje izpustov je posledica izvajanja ukrepov, saj ostaja število živali na enakem nivoju. Doseganje mejnih vrednosti na podlagi projekcij ne bi smelo biti problematično.

Izpusti prašnih delcev do vključno velikosti 2,5 mikrometra so v največji meri posledica zgorevanja goriv v široki rabi (zlasti zgorevanja lesa), ki predstavlja 76 % skupnih izpustov. Druga pomembnejša vira sta promet (zgorevanje goriv in obraba gum, zavor ter cest) ter zgorevanje goriv v industriji. Evidence za leto 2015 se dokaj dobro ujemajo s projekcijami za isto leto, saj projekcije odstopajo za 5 %. Največja razlika je v sektorju zgorevanje goriv v industriji, kar je posledica različnih emisijskih faktorjev in razlik v podatkih o rabi energije. Po projekciji se izpusti prašnih delcev zmanjšujejo. Leta 2020 so izpusti PM 2.5 glede na leto 2015 nižji za 20 %, leta 2030 pa za 50 %. Znižanje izpustov je v največji meri posledica zamenjav starih kotlov na les s sodobnimi, ki imajo občutno boljše izkoristke zgorevanja, ter izboljšanja energetske učinkovitosti stavb, pomemben pa je tudi prispevek večje rabe sončne in geotermalne energije za proizvodnjo toplote. K znižanju prispevajo tudi strožji standardi EURO za izpuste prašnih delcev iz vozil skupaj s prenavljanjem voznega parka. Mejne vrednosti za PM 2.5 so določene od leta 2020 naprej. Na podlagi projekcij lahko sklepamo, da z doseganjem cilja do leta 2030 ne bi smelo biti težav, leta 2030 pa projekcije presegajo mejne vrednosti za 9 %.

Izpusti SO2, NOx, VOC, NH3 in PM povzročajo zakisovanje ozračja in tal, evtrofikacijo, nastajanje prizemnega ozona ter povečanje pogostosti bolezni dihal in drugih zdravstvenih težav.

Slovenija bo morala na podlagi leta 2016 sprejete direktive o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (2016/2284/EU) do 1. aprila 2019 pripraviti nacionalni program zmanjšanja izpustov onesnaževal zraka. Direktiva zahteva tudi, da Slovenija vsaki dve leti Evropski komisiji poroča o nacionalnih projekcijah izpustov onesnaževal za SO2, NOx, NH3, NMVOC, PM 2.5 in, če je na voljo, BC (črni ogljik).


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Uredbi o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur. l. RS št. 24/05) dopolnjenem Goteburškem protokolu (http://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/documents/2013/air/eb/ECE.EB.AIR.114_ENG.pdf) ter direktivi o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (2016/2284/EU).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki o izpustih onesnaževal zraka so povzeti iz zbirke Državne evidence izpustov, ki jo vodi Agencija RS za okolje. Zbirka je postavljena na podlagi ocen izpustov, dobljenih iz statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) z uporabo ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po EMEP/EEA metodologiji. Metodologija je bila razvita leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak, ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil ter EEA v okviru izvajanja NEC direktive. 

Projekcija z ukrepi temelji na referenčnii projekciji rabe energije in projekciji z ukrepi izpustov iz kmetijstva. Referenčna projekcija prikazuje gibanje rabe energije ob upoštevanju ukrepov, ki so bili izvedeni oz. sprejeti do vključno leta 2013. To pomeni, da ne upošteva kasneje sprejete evropske in slovenske zakonodaje Hkrati predvideva nadaljevanje izvajanja sprejete zakonodaje na enakem nivoju kot v preteklosti.

Projekcije izpustov temeljijo na energetskih projekcijah, ki so bile pripravljene v okviru priprave Dolgoročnih energetskih bilanc (2013) z nekaterimi popravki. Enake predpostavke so bile uporabljene tudi za projekcije izpustov toplogrednih plinov (PS08). Projekcije izpustov iz kmetijstva je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije. Projekcije temeljijo tudi na družbenogospodarskih predpostavkah. UMAR je posebej za pripravo energetskih bilanc pripravil dolgoročne projekcije gospodarskega razvoja do leta 2030. Na podlagi tega so bile pripravljene tudi projekcije razvoja aktivnosti virov, ki povzročajo izpuste VOC zaradi rabe topil, za projekcijo števila prebivalcev in gospodinjstev so bile uporabljene projekcije EUROSTAT-a in UMAR-ja, razvoj stanovanjskega fonda ter površine namenjene rabi v storitvenem in javnem sektorju, pa je bil ocenjen na podlagi predpostavk pripravljenih na institutu Jožef Stefan – Centru za energetsko učinkovitost.

Izpusti so bili ocenjeni po enaki metodologiji kot v evidencah – z množitvijo aktivnosti (raba energije, proizvodnja cementa, aluminija, itd., število živali, itd.) in emisijskega faktorja. Vir emisijskih faktorjev so evidence, navodila za pripravo evidenc (EMEP/EEA) ter spletna aplikacija inštituta IIASA, ki pripravlja projekcije izpustov onesnaževal v zrak za EU-28.

Več podatkov o projekcijah je na voljo v poročilu: http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/nec_revised/iir/envwma96w/Slovenia_II…

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1995-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec nakazuje trend izpustov do leta 2030. Glede na evidence so prisotne razlike, ki so posledica različnih emisijskih faktorjev in tudi razlik v aktivnostih.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Negotovost projekcij izvira iz negotovosti emisijskih faktorjev, ki se lahko spreminjajo, zaradi izvajanja ukrepov zmanjšanja izpustov ali spremembe strukture virov, ter iz negotovosti uporabljenih predpostavk (bruto družbeni proizvod, število gospodinjstev, št. prevoženih km, itd.). Največjo negotovost predstavlja gibanje rabe pogonskih goriv v prometu, saj je Slovenija zaradi svoje majhnosti močno izpostavljena vplivom tranzitnega prometa.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 2

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

- Priprava strokovnih podlag za oblikovanje stališča RS do predloga revidirane Direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij, 2015. Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost (CEU), Ljubljana, Slovenija.