KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko in ugodne tržne razmere, ki podpirajo širjenje ekološkega kmetovanja, je iz leta v leto večji. Površine zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, so se v obdobju 1999–2018 povečale iz 2.400 ha na 47.848 ha oziroma iz 0,5 % na 10,0 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem močno prevladuje trajno travinje (leta 2018: 81 %), kar kaže na to, da se za prehod v tovrstno pridelavo odločajo predvsem živinorejska gospodarstva.


Kazalec prikazuje površine zemljišč, ki so vključene v ekološko kmetovanje in njihov delež glede na skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi. Zajete so vse površine, vključene v kontrolo ekološke pridelave, to je tiste, na katerih se ekološko kmetovanje že izvaja, in tiste, ki se preusmerjajo v ekološko pridelavo. Kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepa, kaže pa na stanje in odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko in spremenjene družbene vzorce, ki podpirajo tovrstno pridelavo.

Prikazan je obseg kmetijskih površin (v ha) v ekološkem kmetovanju, njihov delež glede na skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi, struktura ekološkega kmetovanja po vrstah rabe, delež površin z ekološkim kmetovanjem po občinah in primerjava ekološkega kmetovanja Slovenije z državami Evropske unije (EU-28).


Grafi

Slika KM08-1: Delež površin z ekološkim kmetovanjem (skupaj s površinami v preusmeritvi v ekološko kmetovanje) v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi v Sloveniji v obdobju 1999-2018
Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (1999-2018); Statistični urad RS, 2019

Prikaži podatke
Površine z ekološkim kmetijstvom skupaj [ha] Trajni travniki in pašniki [ha] Njive in vrtovi [ha] od tega: Zelenjadnice in jagode [ha] Trajni nasadi [ha] od tega: Sadovnjaki [ha] Vinogradi [ha] Oljčniki [ha] Drevesnice, trsnice, matičnjaki [ha] Kmetijska zemlja v uporabi (KZU) skupaj [ha] Delež KZU z ekološkim kmetovanjem [%]
1999 2400 np np np np np np np 498591 0,50
2000 5446 np np np np np np np 508960 1,10
2001 10828 10000 721 41 107 55 52 np np 509624 2,10
2002 13828 12800 908 58 120 65 55 np np 505462 2,70
2003 20018 18500 1368 68 150 100 50 np np 509709 3,90
2004 23018,93 20908 1721,74 81,77 389,19 335,62 49,09 4,48 np 490520 4,70
2005 23169,14 21669,79 1066 141,57 433,35 359,57 67,22 6,56 np 508759 4,60
2006 26830,70 24458,25 1683,85 96,49 688,60 536,19 125,02 27,39 np 490318 5,50
2007 29322,02 25796,49 2651,89 107,80 873,64 668,64 184 21 np 498466 5,90
2008 29836,41 26309,02 2608,18 101,22 919,21 712,31 190,68 16,22 np 492424 6,10
2009 29388,42 25432,39 2922,50 124,20 1033,53 780,28 203,30 49,95 np 468496 6,30
2010 30688,52 26189,72 3329,69 122,39 1169,11 793,14 296,94 76,60 2,43 482653 6,40
2011 32148,74 27531,13 3383,65 151,07 1233,96 855,10 287,24 91,62 np 458195 7
2012 35100,67 29814,13 3787,22 183,56 1499,32 988,37 324,10 184,53 2,32 479653 7,30
2013 38664,49 32527,06 4383,45 232,60 1753,98 1144,31 401,34 208,33 np 478888 8,10
2014 41237,21 34595,80 4731,66 214,42 1909,75 1260,08 421,81 226,17 1,69 482218,40 8,60
2015 42188,49 34653,27 5359,09 281 2176,13 1466,10 495,16 214,11 0,76 476862 8,80
2016 43578,76 35494,22 5700,48 267,01 2384,06 1607,95 536,06 240,05 np 477671 9,10
2017 46222,35 37606,65 5942,30 227,09 2673,40 1869,74 561,11 242,55 np 481415 9,60
2018 47848,28 38700,45 6270,03 245,24 2877,80 1962,10 657,04 258,66 np 477296 10
Slika KM08-2: Struktura površin z ekološkim kmetovanjem (skupaj s površinami v preusmeritvi) po vrstah rabe kmetijskih zemljišč v obdobju 2001-2018
Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2001-2018); Statistični urad RS, 2019

Prikaži podatke
Trajno travinje [%] Njive in vrtovi [%] Trajni nasadi [%]
2001 92,35 6,66 0,99
2002 92,57 6,57 0,87
2003 92,42 6,83 0,75
2004 90,83 7,48 1,69
2005 93,53 4,60 1,87
2006 91,16 6,28 2,57
2007 87,98 9,04 2,98
2008 88,18 8,74 3,08
2009 86,54 9,94 3,52
2010 85,34 10,85 3,81
2011 85,64 10,52 3,84
2012 84,94 10,79 4,27
2013 84,13 11,34 4,54
2014 83,89 11,47 4,63
2015 82,14 12,70 5,16
2016 81,45 13,08 5,47
2017 81,36 12,86 5,78
2018 80,88 13,10 6,01
Slika KM08-3: Delež površin z ekološkim kmetovanjem (skupaj s površinami v preusmeritvi) v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi v EU-28 po državah v letih 2010 in 2017
Viri:

Eurostat, 2019

Prikaži podatke
Bolgarija [%] Malta [%] Irska [%] Romunija [%] Francija [%] Ciper [%] Poljska [%] Madžarska [%] Nizozemska [%] Luksemburg [%] Belgija [%] Zdr. kraljestvo [%] Litva [%] Nemčija [%] Portugalska [%] Danska [%] Slovenija [%] Španija [%] Finska [%] Slovaška [%] Italija [%] Grčija [%] Latvija [%] Češka [%] Estonija [%] Švedska [%] Avstrija [%] Hrvaška [%] EU-28 [%]
2005 0,20 0,10 0,80 0,70 1,90 1 1 2,20 2,50 2,40 1,70 3,80 2,30 4,70 6,20 4,90 4,60 3,10 6,50 4,60 7,30 7,60 6,80 7,10 7,20 7 16,70 3,60
2009 0,20 0,50 1,10 1,20 1,90 1,90 2,30 2,40 2,60 2,70 3 4,10 4,80 5,60 5,70 5,90 6,30 7 7,20 7,50 8,10 8,50 8,70 10,60 11 12,80 18,50 4,70
2010 0,50 0,20 1 1,30 2,90 2,80 3,60 2,40 2,50 2,80 3,60 4,10 5,20 5,90 5,80 6,10 6,40 6,80 7,40 9,10 8,60 6,50 9,20 12,40 12,80 14,30 17 1,20 5,10
2012 0,76 0,32 1,16 2,10 3,55 3,38 4,51 2,45 2,61 3,14 4,48 3,41 5,51 5,76 5,48 7,31 7,32 7,49 8,65 8,53 9,30 9,01 10,63 13,29 14,86 15,76 18,62 2,40 5,64
2013 1,13 0,06 1,20 2,06 3,66 4,03 4,65 2,45 2,65 3,39 4,67 3,24 5,74 6,04 5,31 6,44 8,07 6,85 9,07 8,18 10,60 7,36 9,89 13,47 15,65 16,50 18,40 3,13 5,70
2014 0,96 0,29 1,16 2,09 3,87 3,63 4,56 2,34 2,67 3,43 5 3,02 5,57 6,18 5,74 6,25 8,55 7,26 9,29 9,37 10,91 6,72 10,86 13,44 15,96 16,53 19,35 4,03 5,78
2015 2,37 0,25 1,65 1,77 4,54 3,72 4,03 2,43 2,67 3,21 5,17 2,89 7,11 6,34 6,52 6,33 8,85 8,24 9,91 9,47 11,79 7,70 12,29 13,68 15,68 17,14 20,30 4,94 6,20
2016 3,20 0,21 1,72 1,67 5,29 4,94 3,72 3,48 2,91 3,47 5,80 2,82 7,50 6,82 6,75 7,81 9,12 8,48 10,47 9,75 13,99 6,50 13,42 14 18,02 18,30 21,25 6,05 6,68
2017 2,72 0,35 1,66 1,93 5,99 4,57 3,41 3,73 3,14 4,15 6,28 2,87 7,98 6,82 7,04 8,60 9,60 8,73 11,38 9,90 14,86 7,96 13,92 14,09 19,60 19,16 23,37 6,46 7,03
Slika KM08-4: Delež površin z ekološko pridelavo od skupnih površin GERK po občinah
Viri:

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Baza ukrepov 2015

Prikaži podatke

Cilji

  • Do leta 2013 v ekološko kmetovanje vključiti 64.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi;
  • Do leta 2015 v ekološko kmetovanje vključiti 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi;
  • Do leta 2020 v ekološko kmetovanje vključiti 55.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi;
  • Do konca leta 2023 v ekološko kmetovanje vključiti 55.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.

Ekološko kmetovanje je posebna oblika trajnostnega načina gospodarjenja z naravnimi viri, ki sledi načelom pridelave zdrave in bolj kakovostne hrane, dobrega počutja živali, ohranjanja biotske raznovrstnosti, zmanjševanja onesnaženosti okolja in trajnostnega razvoja podeželja. Na površinah, ki so namenjene ekološki pridelavi, ni dovoljena uporaba sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in lahko topnih mineralnih gnojil, regulatorjev rasti in hormonov, gensko spremenjenih organizmov ipd. Od leta 2001 je ekološko kmetovanje urejeno z zakonodajo o ekološkem kmetijstvu.

V Sloveniji se je ekološko kmetovanje začelo širiti konec 1990-ih, prve podpore za tovrstno pridelavo pa so kmetovalci lahko uveljavljali v letu 1999. Leta 2001 je bila podpora ekološkemu kmetovanju vključena v slovenski kmetijsko-okoljski program, ki je po vstopu v EU postal del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije. Ugodne tržne razmere (povečano povpraševanje po hrani ekološkega izvora) in spodbudno institucionalno okolje (finančne spodbude, ukrepi zaščite okolja, ozaveščanje in svetovanje) sta prispevala k povečani rasti deleža kmetij in kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kmetovanje.

V letu 1999 je bilo v kontrolo ekološkega kmetovanja vključenih 2.400 ha oziroma 0,5 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Do leta 2018 se je ekološko kmetijstvo razširilo na 47.848 ha ali na 10,0 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem se povečujejo predvsem zaradi večjega vključevanja trajnih travnikov in pašnikov, vzporedno pa se povečuje tudi ekološko kmetovanje na njivah in vrtovih ter v trajnih nasadih. Pri tem se delež trajnih travnikov in pašnikov v strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem iz leta v leto zmanjšuje (leta 2001: 92 %, leta 2010: 85 %, leta 2015: 82 % in leta 2018: 81 %), še vedno pa predstavlja prevladujočo obliko ekološke rabe zemljišč (v strukturi s 13 % sledijo njive in vrtovi ter s 6 % trajni nasadi). To potrjuje tudi prostorska razporeditev ekološkega kmetovanja. Največ površin z ekološkim kmetovanjem glede na skupno kmetijsko zemljo v uporabi se tako nahaja na območjih, kjer prevladuje ekstenzivno travinje (kraška območja Primorske, Notranjske in Kočevskega, gorsko-višinska območja Koroške), najmanj pa v nižinskih območjih, kjer naravne razmere omogočajo intenzivno kmetovanje in pestrejšo izbiro proizvodnih usmeritev (severovzhodna Slovenija, Novomeška kotlina in Posavje, severni del Ljubljanske kotline). Posledično med ekološkimi pridelki količinsko prevladuje seno s trajnih travinj (59 tisoč ton). Glede na zastavljene cilje Programa razvoja podeželja 2014–2020, da bo do konca leta 2023 v ekološko kmetovanje vključenih 55.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, je trenuten trend preusmeritve konvencionalne kmetijske proizvodnje v ekološko kmetovanje dober. Ob predpostavki, da bo rast vključenosti kmetijskih zemljišč v ekološko kmetovanje podobna kot v zadnjih nekaj letih, lahko pričakujemo, da bo cilj do leta 2023 dosežen.

Tako kot za slovensko kmetijstvo je tudi za kmetijstvo ostalih držav članic Evropske unije opazen trend povečane preusmeritve kmetijske proizvodnje v ekološko kmetovanje. V letu 2017 se je ekološko kmetijstvo v EU-28 izvajalo (ali pa so bile površine v preusmeritvi) na 12,6 milijona ha oziroma na 7,0 % skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi (leta 2005: 3,6 %, leta 2010: 5,1 % in leta 2015: 6,2 %). V posameznih državah članicah imajo najvišje deleže ekološkega kmetijstva v Avstriji (23,4 %), Estoniji (19,6 %) in na Švedskem (19,2 %). Po deležu kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetijstvom se Slovenija uvršča v zgornjo tretjino držav EU-28 (v letu 2017 na 9. mesto). Na skupni ravni EU-28 pa največje deleže ekološkega kmetovanja zavzemajo Španija (16,6 %), Italija (15,2 %), Francija (13,9 %) in Nemčija (9,1 %), ki skupaj obdelujejo več kot polovico vseh zemljišč v ekološkem kmetovanju EU-28. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem v EU-28 se ekološko kmetijstvo izvaja na 44,5 % njiv, 44,2 % travnikov in pašnikov ter na 11 % trajnih nasadov.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

  Cilji povzeti po: Programu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 in za obdobje 2014–2020 ter Akcijskem načrtu razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015 (ANEK):

  • Do leta 2013 v ekološko kmetovanje vključiti 64.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013),
  • Do leta 2015 v ekološko kmetovanje vključiti 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi (Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji),
  • Do leta 2020 v ekološko kmetovanje vključiti 55.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020),
  • Do konca leta 2023 v ekološko kmetovanje vključiti 55.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020; različica 9.1)

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatke o vključenosti v ekološko kmetovanje posredujejo organizacije, pooblaščene za kontrolo in certificiranje. Podatki zajemajo površine (v ha), za katere so kmetijska gospodarstva že pridobila certifikat in površine v preusmeritvi v ekološko kmetovanje v prehodnem obdobju pred pridobitvijo certifikata. Seštevek tih dveh površin (ekološko obdelane površine s certifikatom in ekološko obdelane površine v preusmeritvi) nam podajo podatek o ekološko obdelanih površinah (v ha) skupaj. Podatki so objavljeni enkrat letno (MKGP in SURS) in so na voljo od leta 1999 dalje.

Ekološko kmetovanje je do leta 2001 v Sloveniji urejalo skladno s priporočili za ekološko kmetovanje (MKGP) oziroma sprejetimi smernicami ekoloških društev in združenj. Od leta 2001 pa je ekološko kmetovanje urejeno z zakonodajo o ekološkem kmetijstvu, in sicer z nacionalnim pravilnikom (Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, 2018), ki je usklajen z evropskimi uredbami.

Izvorna baza podatkov
Podatki o površini zemljišč v kontroli ekološkega kmetovanja
Skrbnik podatkov

MKGP , SURS

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1992–2018
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Eurostat Agriculture
Skrbnik podatkov

Evropska komisija, Eurostat

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2005-2017
Geografska pokritost
Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru SURS. Poročanje je urejeno s predpisi in je enotno za celotno EU.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
    Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
    Relevantnost: 1
    Točnost: 1
    Časovna primerljivost: 1
    Prostorska primerljivost: 1

Data processing methodology for country comparison

Podatki o ekološkem kmetovanju posameznih držav članic EU-28 se nanašajo na zemljišča, vključena v kontrolo ekološkega kmetovanja (površine s certifikatom in površine v preusmeritvi). Podatke posredujejo države članice enkrat letno.

Information about the quality for country comperison

  • Prednosti in slabosti kazalca: Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru Eurostat. Poročanje je urejeno s predpisi in je enotno za celotno EU.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
    Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
    Relevantnost: 1
    Točnost: 1
    Časovna primerljivost: 1
    Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. 2018. Uradni list RS, št. 72/18, popr. 17/19.


Related indicators