KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Večina obnove slovenskih gozdov še vedno poteka po naravni poti, s katero zagotavljamo stabilnost bodočih gozdnih sestojev in se prilagajamo spreminjajočim se rastiščnim razmeram, ki so posledica podnebnih sprememb. Obnova s sadnjo sadik in setvijo semena (umetna obnova) le dopolnjuje naravno obnovo takrat, ko se pojavijo motnje pri naravni obnovi gozda, ko ni možnosti za naravno nasemenitev, ob nevarnostih razvoja erozijskih procesov na razgaljenih gozdnih površinah (npr. zaradi ujm prizadeti sestoji) ali ko želimo spremeniti obstoječo, neustrezno drevesno (vrstno) sestavo gozda.

Gibanje »letne spremembe površin sestojev v obnovi« je bilo v obdobju 2010−2016 nevtralno, leta 2016 je padlo, nato pa začelo strmo naraščati. Delež umetne obnove je v obdobju 2010−2016 predstavljal približno 10 % vse obnove, površina gozdov, ki zahtevajo umetno obnovo, pa se počasi povečuje.


Kazalec Površina obnovljenih gozdov glede na vrsto obnove prikazuje površino obnovljenih gozdov glede na vrsto obnove.

Za zagotavljanje vloge gozda kot ponora ogljika in doseganja uravnoteženega razmerja razvojnih faz je ključno, da se vsako leto obnovi določena površina gozda. To so lahko zreli sestoji, ki se jih uvede v obnovo ali pa gre za sanacijo v ujmah prizadetih gozdov. Kjer so možnosti naravne obnove, se spodbuja naravno obnovo, s katero zagotavljamo stabilnost bodočih gozdnih sestojev in se prilagajamo spreminjajočim se rastiščnim razmeram, ki so posledica podnebnih sprememb. Obnova s sadnjo sadik in setvijo semena (umetna obnova) le dopolnjuje naravno obnovo takrat, ko se pojavijo motnje pri naravni obnovi gozda, ko ni možnosti za naravno nasemenitev, ob nevarnostih razvoja erozijskih procesov na razgaljenih gozdnih površinah (npr. zaradi ujm prizadeti sestoji) ali ko želimo spremeniti obstoječo, neustrezno drevesno (vrstno) sestavo gozda. Umetna obnova je dražja od naravne.

Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje usmerjanja razvoja gozdov proti željenemu (uravnoteženemu) stanju. Kazalec nam prikazuje ustreznost izvedenih gozdnogospodarskih ukrepov.


Grafi

Slika PO33-1: Obnova gozdov v obdobju 2010−2018 (Vir: ZGS, GIS)
Prikaži podatke

Naravna obnova

Umetna obnova

Skupaj obnova

Sestoji v obnovi - letna sprememba

2010

1272,90

412,95

1685,85

3368,69

2011

1290,80

376,80

1667,60

3410,93

2012

988,90

277,60

1266,50

3691,09

2013

874,14

255,24

1129,38

3828,08

2014

490,66

251,88

742,54

3400,92

2015

599,92

260,39

860,31

3630,13

2016

637,36

332,80

970,16

2392,20

2017

598,61

346,12

944,73

5392,83

2018

871,65

477,69

1349,34

7962,29


Cilji

OP TGP za ta kazalec ne navaja cilja. V analizi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi je za slovenske gozdove predpostavljena povprečna proizvodnja doba 135 let*1. Na podlagi tega podatka lahko ocenimo, da bi morali v Sloveniji, če bi želeli trajnostno gospodariti z gozdovi, vsako leto obnoviti vsaj 8.000 hektarjev gozdov.

Opomba:

*1   Kovač M., Skudnik M., Hladnik D. 2017. Ocena trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, poročilo projekta CRP, Ljubljana, 13 str.


Slovenski gozdovi so zastarani, obnova gozdov poteka prepočasi oziroma površine v obnovo vpeljanih gozdov so premajhne, da bi lahko spremenili stanje neugodnega razmerja razvojnih faz gozda.

OP TGP predvideva aktivnejše izvajanje ukrepov v gozdovih, saj gozdnogospodarski načrti v nekaterih območjih kažejo na primanjkljaj mladovij in neugodna razmerja razvojnih faz. Aktivnejše izvajanje ukrepov bi za določeno obdobje lahko zmanjšalo ponore, v ekstremnih primerih pa povzročilo (začasne) izpuste TGP ob dodatnem vplivu vremenskih ekstremov, kakor so bolezni drevja, vetrolomi in požari večjega obsega.

Podatki o dejanski letni površini obnovljenih gozdov niso na voljo. Letna sprememba površine sestojev v obnovi je izračunana iz razlik med površinami sestojev v obnovi v dveh zaporednih letih. Gre za neto spremembo, saj zaradi metodologije obnove gozdnogospodarskih načrtov enot ni znano, koliko sestojev je bilo dejansko vpeljanih v obnovo in v koliko sestojih se je obnova zaključila. Gibanje »letne spremembe površin sestojev v obnovi« je bilo v obdobju 2010−2016 nevtralno, leta 2016 je padlo, nato pa začelo strmo naraščati. Delež umetne obnove je v obdobju 2010−2016 predstavljal približno 10 % vse obnove, površina gozdov, ki zahtevajo umetno obnovo, pa se počasi povečuje.


Cilji in pravna podlaga
Cilji za ta kazalec v OP TGP niso opredeljeni. Povprečna proizvodnja doba je povzeta po Kovač M., Skudnik M., Hladnik D. 2017. Ocena trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, poročilo projekta CRP, Ljubljana, 13 str.

Metodologija izračuna
Kazalec Površina obnovljenih gozdov glede na vrsto obnove (ha) je povzet iz podatkov, ki jih v Letnih poročilih objavlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Pri naravni obnovi gre le za sestoje, kjer proces redne naravne obnove ni bil mogoč in je bilo zato potrebno aktivno poseči v ta proces z gojitvenimi ukrepi priprave sestoja za naravno nasemenitev. Za ta dela ZGS izdaja odločbe v upravnem postopku in so v zasebnih gozdovih sofinancirani iz sredstev državnega proračuna. Kategorije obnove gozdov iz poročil ZGS so:

  • kategorija »skupaj obnova«: uvajanje v obnovo, končni poseki,
  • kategorija »naravna obnova«: gozdno gojitvena dela za naravno obnovo (priprava sestojev, tal),
  • kategorija »umetna obnova«: obnova s sajenjem, setvijo.

Letna sprememba površine sestojev v obnovi je izračunana iz razlik med površinami sestojev v obnovi v dveh zaporednih letih iz podatkovne zbirke »fondi« Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Gre za neto spremembo, saj ni znano, koliko sestojev je bilo dejansko vpeljanih v obnovo in v koliko sestojih se je obnova že zaključila.

Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
ZGS bi moral voditi letne evidence o površini v obnovo uvedenih sestojev, o površini sestojev, kjer se je zaključila obnova in o povprečnem trajanju obnove, ločeno po kategorijah naravne in umetne obnove. V primeru, da kazalec ne sledi cilju, bi bilo mogoče s pomočjo evidenc ugotoviti vzrok odstopanj. Z vidika trajnosti bi se moralo letno obnoviti med 5.000 in 10.000 ha gozdov.

Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Površina obnovljenih gozdov glede na vrsto obnove je prikazan v tabeli (Tabela 1).

Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Površina obnovljenih gozdov glede na vrsto obnove

Podatek

Enota

Vir

Razpoložljivost podatka

Datum zajema

Površina obnovljenih gozdov po vrsti obnove z gozdnogospodarskimi ukrepi

ha

Letna poročila ZGS

april za preteklo leto

31.12.2019

Površina gozdov po razvojnih fazah

ha

Podatkovna zbirka »fondi«, ZGS

april za preteklo leto

31.12.2019

Podatki za obdobje: 2010−2018
Geografska pokritost: Slovenija

Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
ZGS ne vodi evidence o letni površini obnovljenih gozdov, zato so podatki za ta kazalec izračunani posredno, in sicer je neto površina obnovljenih sestojev izračunana iz letnih razlik površin sestojev v obnovi. Zaradi metodologije obnavljanja gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot v 10-letnem obdobju, vsako leto ca. 10 % gozdov, sprememba prikazuje stanje staro v povprečju 5 let.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je pogojno zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki za pripravo kazalca so na razpolago.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost:                  1
Točnost:                          3
Časovna primerljivost:    1
Prostorska primerljivost: 1


youtube channel

TWITTER