KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2020 znašala 1,84 milijona m2 površin, kar presega letni cilj za 3 %. Cilj za leto 2020 je bil tako dosežen. Leta 2020 je bilo prenovljenih 127.000 m2 površin, kar je skoraj tretjino manj kot leto prej in hkrati tudi bistveno manj kot v obdobju 2013−2015. Hkrati s tem kazalcem je treba nujno upoštevati tudi ugotovitve pri kazalcih, ki spremljata zmanjšanje izpustov CO2 in prihranek končne energije, dosežena z izvedbo ukrepov v javnem sektorju.


Kazalec površina energetsko saniranih stavb v javnem sektorju prikazuje površino tistih stavb v javnem sektorju, ki so bile celovito energetsko sanirane z nepovratnimi sredstvi različnih programov (Eko sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj). Z večjo sanirano površino je doseženo večje zmanjšanje rabe toplote in s tem tudi izpustov CO2, obenem pa je mogoče glede na vrednost sanirane površine spremljati tudi intenzivnost energetske prenove javnih stavb.


Grafi

Slika PO08-1: Kumulativna površina celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju v obdobju 2011−2020 in ciljne vrednosti kazalca do leta 2020
Viri:

Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Ciljne vrednosti kazalca [1.000 m2] Pričakovana vrednost kazalca leta 2018 [1.000 m2] Vrednosti kazalca v obdobju 2011−2020 [1.000 m2]
2011 0
2012 63,27 63,27
2013 301,04 522,62
2014 538,82 972,66
2015 776,59 1261,72
2016 980,28 1261,72
2017 1183,97 1360,37 1265,17
2018 1387,66 1567,22 1526,99
2019 1591,35 1714,38
2020 1795,04 1841,43

Cilji

Cilj OP TGP je povečanje površine energetsko saniranih stavb v javnem sektorju, in s tem zmanjšanje rabe energije in izpustov CO2, s spodbujanjem celovite energetske prenove v okviru različnih programov. Cilj, zastavljen v OP TGP, se nanaša na celotni javni sektor*1. V obdobju 2013−2015 je bilo predvideno, da bo celovito energetsko saniranih dobrih 713.000 m2 (237.774 m2/leto), v obdobju 2016-2020 pa dober milijon m2 (203.689 m2/leto) površin javnih stavb. Vrednosti ciljev za vmesna leta za posamezno obdobje so bile določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2015 oziroma 2020.

Cilji so na tem področju opredeljeni tudi v okviru OP EKP, so pa bili prvotni cilji v okviru 3. spremembe OP EKP iz leta 2018 in 6. spremembe OP EKP iz leta 2021 že dvakrat znižani. V skladu z zadnjo spremembo naj bi bilo s projekti, ki se izvajajo s podporo kohezijskih sredstev, tako sedaj najkasneje do leta 2023 skupno energetsko prenovljenih 1,14 milijona m2 uporabne površine stavb celotnega javnega sektorja oz. v povprečju dobrih 163.400 m2 letno. V OP EKP je opredeljen tudi poseben cilj za energetsko prenov stavb v lasti in uporabi osrednje oz. ožje vlade, ki, skladno z zadnjo spremembo, sedaj znaša skupno 114.404 m2 celovito energetsko prenovljenih površin do leta 2023*2. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost (AN URE)*3 pa v skladu s 5. členom Direktive o energetski učinkovitosti (EED)*4 določa, da je potrebno v obdobju 2014−2020 vsako leto prenoviti 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade. To ob predpostavki, da so vse površine potrebne obnove, pomeni skupno 200.970 m2 površin oz. 28.710 m2 letno *5, kar je več od cilja, zastavljenega v OP TGP. Dejansko se cilj med leti spreminja, in sicer tako zaradi posodobitev evidence stavb ožjega javnega sektorja kot tudi zaradi zmanjševanja površin, potrebnih energetske prenove, zaradi že izvedenih projektov.

Opombe :

*1 Skupna površina javnih stavb za leto 2012 – 9.921.481 m2, za leto 2015 – 10.378.508 m2 in za leto 2020 – 10.873.369 m2.

*2 Oba cilja iz OP EKP, 6. Sprememba, 6.0 (https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/operativni-programi/program_6-0.pdf)

*3 Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014−2020 (http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2020_sprejet_maj_2015.pdf)
in Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017−2020 (oboje AN URE) (http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2017-2020_final.pdf)

*4 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi Direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi Direktiv 2004/08/ES in 2006/32/ES, UL L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1, prečiščena različica (2013-07-01)

*5 Za podrobnosti glej zvezek Ocena doseganja ciljev OP TGP, poglavje 2.2 – Stavbe javnih organov kot zgled – 5. člen EED


Prvič so bila nepovratna sredstva za celovito energetsko sanacijo stavb v javnem sektorju dodeljena leta 2010 iz Kohezijskega sklada, prvi projekti so bili nato končani leta 2012.

Leta 2020 je bilo energetsko prenovljenih 127.000 m2 površin stavb javnega sektorja, kar je skoraj tretjino manj kot leto prej in hkrati tudi bistveno manj kot v obdobju 2013−2015; vrednost iz leta 2020 tako predstavlja samo slabih 28 % vrednosti iz leta 2013, ko je bilo energetsko prenovljene največ površine. Zmanjšanje v letu 2020 je predvsem posledica manjšega števila projektov energetske prenove, izvedenih v okviru OP EKP, obenem pa Eko sklad v okviru svojih pozivov ne spodbuja več prenove javnih stavb kot celovitega ukrepa, ampak namenja nepovratna sredstva gradnji skoraj ničenergijskih javnih stavb. Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2020 znašala 1,84 milijona m2 površin, kar presega letni cilj za 3 %. Cilj za leto 2020 je bil tako dosežen.

Hkrati s tem kazalcem je treba nujno upoštevati tudi ugotovitve pri kazalcih, ki spremljata zmanjšanje izpustov CO2 in prihranek končne energije, dosežena z izvedbo ukrepov v javnem sektorju. Pri projektih, ki so bili podprti s sredstvi iz Kohezijskega sklada v okviru OP ROPI, je bilo na m2 sanirane površine doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 89 kWh, kar je bilo očitno premalo, da bi lahko dosegali zastavljene cilje na področju zmanjševanja rabe energije in izpustov CO2. Pri projektih, izvedenih v okviru OP EKP v obdobju 2017–2019*6, zaenkrat kaže, da bo prihranek energije znašal 78 kWh/m2. Pri teh projektih se zato razklop med dejansko doseženimi prihranki energije in izpustov CO2 in ciljnimi vrednostmi še nekoliko povečuje*7. Za zmanjšanje tega razklopa bi bilo treba energetsko prenovo stavb bolj usmerjati v celovite prenove, sčasoma pa vedno bolj tudi v prenove v skoraj ničenergijskem standardu.

V okviru projektov, podprtih s kohezijskimi sredstvi v okviru OP EKP, je bilo po prvih podatkih do konca leta 2021 prenovljenih skoraj 710.000 m2 površine ali 62 % cilja do leta 2023. To pomeni, da bo treba v letih 2022 in 2023 za doseganje cilja vsako leto prenoviti še dobrih 217.000 m2 površin javnih stavb. Po podatkih iz marca 2022, bo v letih 2022 in 2023 prenovljenih še 306.000 m2 površin oz. 70 % potrebne vrednosti za doseganje cilja, to na kumulativni ravni pomeni 89 % ciljne vrednosti do leta 2023, vendar pa ta številka še ni dokončna, saj so upoštevani samo projekti, ki so jim bila nepovratna sredstva v okviru razpisov in povabil dodeljena do konca decembra 2021. Sofinanciranje izdelave tehnične in ekonomske dokumentacije za projekte energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja iz sredstev mednarodne tehnične pomoči ELENA (projekt GovDER), se je izkazalo kot uspešno, saj se je zanimanje za kohezijska sredstva v letu 2021 povečalo. Na odpiranja do konca leta 2021 je bilo tako prijavljenih 38 projektov, od tega 2 v ožjem javnem sektorju, 13 v širšem javnem sektorju in preostalih 23 v občinah.

Opombi:

*6   Pilotni projekti v ta izračun niso vključeni.

*7   Iz diagramov kazalca PO08 – Zmanjšanje izpustov CO2 z ukrepi v javnem sektorju omenjeno povečanje razklopa ni direktno vidno, saj so vanj vključeni tudi drugi ukrepi URE in izrabe OVE, izvedeni v javnem sektorju, ne samo energetska prenova javnih stavb.


Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP) in Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (OP EKP)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Zbirki podatkov za projekte, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru OP EKP, vodita za stavbe širšega javnega sektorja in stavbe ožjega javnega sektorja ter izvedbo pilotnih projektov energetske prenove projektna pisarna za energetsko prenovo stavb, za stavbe v lasti in rabi občin pa oddelek za trajnostno rabo energije. Tako projektna pisarna kot tudi oddelek za trajnostno rabo energije delujeta v sklopu Ministrstva za infrastrukturo (MzI).

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec površina energetsko saniranih stavb v javnem sektorju (1.000 m2) predstavlja skupno površino stavb v javnem sektorju, katerih celovita energetska prenova*8 je bila podprta z nepovratnimi sredstvi različnih programov. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • površina stavb v javnem sektorju (m2), katerih celovita energetska prenova je bila podprta z nepovratnimi sredstvi v okviru različnih programov. Za projekte, podprte v okviru OP ROPI, so upoštevani podatki o ogrevani površini. Za projekte, podprte z nepovratnimi spodbudami Eko sklada, je bil podatek o ogrevani površini izračunan iz podatka o ogrevani prostornini, saj podatka o ogrevani površini ni bilo na voljo. Za projekte energetske prenove javnih stavb, podprte v OP EKP, sofinancirane iz Kohezijskega sklada, pa na sklenjene pogodbe.

Število programov, v okviru katerih so na razpolago spodbude, se lahko od leta do leta razlikuje.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Celovito energetsko sanirana ogrevana površina stavb v javnem sektorju:

  • programi Eko sklada

m2

Eko sklad

2012−2020

marca za preteklo leto

enkrat letno

30. 3. 2022

ne

  • programi Kohezijskega sklada

m2

MzI

2012−2020

po razpisih /
povabilih*9

enkrat letno

14. 3. 2022

ne

  • programi Evropskega Sklada za regionalni razvoj

m2

različno

2012−2020

ni podatka

enkrat letno

-

ne

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Opombi:

*8   Celovita energetska prenova zajema celovito prenovo ovoja stavbe (toplotna izolacija, zamenjava stavbnega pohištva idr.) in energetskih sistemov.

*9   Podatki za sklenjene pogodbe so dostopni takoj, ko so sredstva v okviru posameznega razpisa pravnomočno dodeljena. Četrtletna in letna poročila o izvajanju OP EKP so dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/portal/sl/ekp/izvajanje/porocila-1, vendar v njih za pripravo kazalcev ni dovolj podatkov.

Datum zajema podatkov