OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Zdravstveno stanje gozdov v Sloveniji je v zadnjih letih razmeroma stabilno, a vendar slabše kot je povprečje na ravni EU. Med najbolj poškodovani drevesnimi vrstami sta jelka in hrast. Glede na novejša spoznanja so letna nihanja ocen predvsem kombinacija posledic spreminjajočih se vremenskih pogojev med leti in drugih biotskih ter abiotskih stresnih dejavnikov.


Osnovni kazalec za ocenjevanje življenjske moči drevesa oziroma zdravstvenega stanja dreves, sestojev in gozdov je osutost drevesnih krošenj.

Kazalec izraža na oko (okularno) ocenjen delež (v odstotkih) manjkajočih asimilacijskih organov (listov, iglic) izbranega drevesa v primerjavi z normalno olistanim primerkom iste vrste, istega socialnega položaja in na enakem rastišču. Za poškodovano se šteje tisto drevo, katerega osutost drevesne krošnje je višja od 25 %. Kazalec se ocenjuje na 5 % natančno.


Grafi

Slika GZ01-1: Gibanje deležev poškodovanih dreves z osutostjo nad 25 %
Viri: 

Gozdarski inštitut Slovenije, 2010

Prikaži podatke
1991 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
iglavci % 26 25 16 38 28 31 39 42 30 36
listavci % 9 12 13 18 13 20 22 23 17 25
skupaj % 16 19 16 25 19 27 29 31 22 30
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
iglavci % 41 37 41 35 32 37 41 39
listavci % 24 24 24 28 28 36 35 33
skupaj % 31 29 29 31 29 36 37 35
Slika GZ01-2: Delež drevja v posameznih razredih osutosti leta 2009
Viri: 

Gozdarski inštitut Slovenije, 2010

Prikaži podatke
skupaj listavci iglavci
osutost manj kot 10 % % drevja 18 16 22
osutost od 11 do 25 % % drevja 46 51 39
osutost več kot 25 % % drevja 35 33 39

Cilji

Krepiti vsestransko odpornost gozdov, kakovost drevja in sposobnost gozdov za opravljanje funkcij.

Vzdrževati in oblikovati zdrave in vitalne gozdove, ki so se sposobni prilagoditi škodljivim vplivom.


Proces poškodovanosti gozdov pomeni pojemanje vitalnosti oziroma rastne moči gozdnega ekosistema zaradi različnih za drevo stresnih pojavov in kombinacije le teh. Pri kazalcu poškodovanosti gozdov je torej potrebno upoštevati, da na osutost dreves poleg antropogene onesnaženosti zraka vplivajo tudi številne druge vrste stresa. Povzročitelje stresa v grobem delimo na abiotske, kot so visoke sončne radiacije, suša, visoke temperature, pomanjkanje hranil itd. in biotske, kamor uvrščamo tako medvrstno in znotrajvrstno tekmovalnost, napade mikroorganizmov in drugih škodljivcev, kot že omenjene antropogene povzročitelje stresa (onesnaževala zraka, agrokemikalije, itd.).

Časovna vrsta poškodovanosti dreves za celotno obdobje kaže, da se je v obdobju 1991-2000 stanje gozdov slabšalo, od leta 2000 naprej pa je razmeroma stabilno. Kljub porastu vrednosti kazalcev zdravstvenega stanja v letu 2007 in 2008, zaenkrat ni mogoče govoriti o trendu slabšanja stanja, saj se je stanje v letu 2009 ponovno nekoliko izboljšalo.

V letu 2009 je bilo zdravstveno stanje ocenjeno na 1056 drevesih. Od tega je bilo 407 iglavcev in 649 listavcev. Povprečna osutost vseh dreves je znašala 26 % in se je od leta 2008 zvišala za 0,4 %. Od leta 2004 se je povprečna osutost dreves zvišala za 3 %. Povprečna osutost iglavcev je znašala dobrih 26 % in listavcev slabih 26 %. Če rezultate primerjamo z letom 2008 opazimo, da se je povprečna osutost iglavcev zvišala za 0,3 % in povprečna osutost listavcev zvišala za 0,4 %.

Z razliko od povprečne vrednosti osutosti se je indeks osutosti ali delež dreves, ki imajo osutost višjo od 25 %, v letu 2009 znižal za 1,4 odstotne točke. V letu 2008 je bilo več kot 25 % osutih 37 % dreves, v letu 2009 jih je 35 %. Predvsem se je izboljšal indeks osutosti pri listavcih in sicer se je iz 35 % v letu 2008 znižal na 33 % v letu 2009. Kljub znižanju povprečnega indeksa osutosti v letu 2009 pa je le ta še vedno nad povprečnim indeksom osutosti za države članice EU ki znaša 24 % (ICP Forests, EC).

Med posameznimi drevesnimi vrstami sta najbolj poškodovani jelka in hrast. Podobno kot v Sloveniji je tudi stanje v bližnjih srednjeevropskih državah, kjer se od hrastov opaža najvišja poškodovanost pri dobu in gradnu (ICP Forests, EC).


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Velikoprostorski popis gozdov in gozdnih ekosistemov
Skrbnik podatkov: Gozdarski inštitut Slovenije
Datum zajema podatkov za kazalec: Podatki za kazalec se zajemajo na terenu znotraj vegetacijske dobe (v času olistanja) dreves. Podatki za leto 2009 so bili zajeti v obdobju od 28.7.2009 do 25.8.2009.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Statistični koncept popisa temelji na slučajnostnem sistematičnem vzorčenju v grozdih (cluster sampling), kjer vsak grozd sestoji iz štirih ploskev po šest dreves. Postopek ocenjevanja osutosti poteka v dveh delovnih fazah. V prvi se v skladu s protokolom statističnega izbora določi vzorčna drevesa, v drugi pa se vsakemu izbranemu drevesu oceni osutost.
Podatki se zbirajo vsako leto na mreži 16 x 16 km, periodično na mreži 4 x 4 km (leta 1995 in 2000). Snemanja potekajo v Sloveniji že od leta 1985.
Metodologija obdelave podatkov:
Izvirni podatki – individualne vrednosti so preračunani na vzorčne enote in na obračunsko enoto (= Slovenija).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednost:
Kazalec v okviru merila ohranjanje zdravja in vitalnosti gozdnih ekosistemov navaja gradivo MCPFE 2003 (Ministerial Conference on the Protection of the Forests in Europe). Predlagan je tudi za uvrstitev med kazalce Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO/TBFRA).
Popis poškodovanosti gozdov in osutosti dreves se s podatki vključuje v vseevropsko mrežo in poteka v okviru programa ICP-Forests (mednarodni program sodelovanja za oceno in sledenje učinkov onesnaženega zraka na gozdove). Metodologija je pri vseh sodelujočih državah enotna in s tem med seboj primerljiva.
Slabost: Kazalec je s subjektivnostjo obremenjen, vendar edini mednarodno priznan in mednarodno primerljiv.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je podvržen biasu (napaki) zaradi stalnosti vzorčnih ploskev (izogibanje ploskev), sicer pa enostaven. Znak zahteva veščino ocenjevanja, ki se vsako leto znova pridobiva na kalibracijskih tečajih.Ker je znak ocenjevan na osnovi shem slučajnostnega vzorčenja, je točnost mogoče regulirati vnaprej z določitvijo števila vzorčnih enot.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura
- Kovač M., Batič F., Japelj A., Kušar G., Polanšek B., Skudnik M., Krma P., Planinšek Š., Kastelic D. 2007. Popis poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov – priročnik za terensko snemanje podatkov. Gozdarski inštitut Slovenije. Ljubljana: 85 str.
- Kušar G., Kovač M. Simončič P. 2010. Methodological bases of the forest and forest ecological condition survey = Metodološke osnove monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov. V: Control sampling method in Slovenia - history, characteristic and use. Ljubljana. Slovenian Forestry Institute, Silva Slovenica - Studia forestalia Slovenica: 11-22.
- ICP Forests, EC: Fischer R., Lorenz M., Köhl M., Mues V., Granke O., Iost S., van Dobben H., Reinds G.J., de Vries W., 2010: The Condition of Forests in Europe. 2010 Executive Report. ICP Forests and European Commission, Hamburg and Brussels.