KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji zajema večji del energijske porabe v kmetijstvu plinsko olje za pogon kmetijskih strojev (56 %), sledi energija za proizvodnjo mineralnih dušikovih gnojil (36 %) in električna energija (5 %). Pri primerjavi s povprečjem 28 evropskih držav ima Slovenija v letu 2016 za 9,5 % večjo neposredno porabo energije na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi in za 13,5 % manjšo posredno porabo energije v kmetijstvu.


Poraba energije v kmetijstvu je izražena z neposredno porabo plinskega olja in električne energije ter s posredno porabo energije za proizvodnjo mineralnih gnojil. Prikazana je tudi poraba energije na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi in narejena primerjava z drugimi evropskimi državami.


Grafi

Slika KM09-1: Sestava porabe energije v kmetijstvu v letu 2018
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije, 2019

Prikaži podatke

Poraba energije [TJ/leto]

Plinsko olje

2449,84

Električna energija

193,30

Dušikova gnojila

1587,63

Fosforjeva gnojila

129,31

Slika KM09-2: Poraba energije plinskega olja v kmetijstvu v obdobju 1992–2018
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije, 2019

Prikaži podatke

Plinsko olje [TJ/leto]

1992

2853,15

1993

2837,18

1994

2759,29

1995

2694,51

1996

2635,53

1997

2536,97

1998

2519,76

1999

2559,14

2000

2612,36

2001

2615,77

2002

2594,41

2003

2616,21

2004

2517,71

2005

2611,33

2006

2516,68

2007

2558,50

2008

2527,49

2009

2404,67

2010

2477,34

2011

2351,80

2012

2461,94

2013

2458,01

2014

2475,11

2015

2447,61

2016

2451,77

2017

2470,98

2018

2449,84

Slika KM09-3: Poraba električne energije v kmetijstvu v obdobju 2013–2018
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije, 2019

Prikaži podatke

Električna energija [TJ/leto]

2013

191,06

2014

199,35

2015

194,24

2016

191,16

2017

193,69

2018

193,30

Slika KM09-4: Poraba energije za proizvodnjo porabljenih dušikovih in fosforjevih gnojil v obdobju 1992–2018 (v GJ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi)
Viri: 

Statistični urad RS, preračuni Kmetijski inštitut Slovenije, 2019

Prikaži podatke

Dušikova gnojila [GJ/ha]

Fosforjeva gnojila [GJ/ha]

Skupaj [GJ/ha]

1992

4,07

0,39

4,47

1993

3,51

0,44

3,95

1994

3,67

0,50

4,17

1995

3,57

0,47

4,04

1996

3,55

0,47

4,01

1997

4,00

0,50

4,50

1998

4,12

0,54

4,67

1999

4,01

0,56

4,57

2000

3,90

0,51

4,41

2001

3,97

0,46

4,43

2002

3,85

0,44

4,28

2003

3,94

0,43

4,36

2004

3,59

0,42

4,01

2005

3,34

0,37

3,71

2006

3,60

0,37

3,97

2007

3,46

0,36

3,82

2008

2,96

0,34

3,30

2009

3,50

0,23

3,73

2010

3,31

0,29

3,60

2011

3,44

0,28

3,72

2012

3,19

0,26

3,45

2013

3,31

0,26

3,57

2014

3,45

0,27

3,72

2015

3,45

0,28

3,73

2016

3,30

0,27

3,57

2017

3,27

0,27

3,54

2018

3,33

0,27

3,60

Slika KM09-5: Poraba energije v kmetijstvu v evropskih državah v letu 2016 (v GJ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi)
Viri: 

Eurostat, preračuni Kmetijski inštitut Slovenije, 2019

Prikaži podatke

Neposredna uporaba energije [GJ/ha]

Posredna poraba energije [GJ/ha]

EU-28

5,75

3,87

Belgija

23,79

6,75

Bolgarija

1,73

4,88

Češka

7,76

6,94

Danska

10,08

4,46

Nemčija

0

6,06

Estonija

5,35

2,18

Irska

1,78

4,15

Grčija

2,49

2,43

Španija

4,34

2,57

Francija

5,76

4,74

Hrvaška

5,52

2,74

Italija

8,81

2,93

Ciper

16,20

4,49

Latvija

3,63

2,44

Litva

1,49

3,29

Luxemburg

9,26

6,17

Madžarska

5,80

4,44

Malta

19,06

3,04

Nizozemska

85,02

7,02

Avstrija

8,13

2,96

Poljska

10,28

4,35

Portugalska

4,07

1,77

Romunija

1,52

1,66

Slovenija

6,29

3,34

Slovaška

3,30

3,97

Finska

13,75

3,66

Švedska

4,58

3,65

Združeno kraljestvo

2,71

3,65


Cilji

Cilji kazalca Poraba energije v kmetijstvu so sestavni del ciljev, ki jih ima država Slovenija na celotnem področju porabe energije. Med te cilje sodi:

  • povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020;
  • povečanje energetske učinkovitosti za 20 % do 2020;
  • raba primarne energije v Sloveniji v letu 2020 ne sme preseči 7,125 Mtoe, (glede na izhodiščno leto 2012 se ne sme povečati za več kot 2 %);
  • 25 % obnovljivih virov energije (OVE) v bilanci rabe bruto končne energije do leta 2020;
  • zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) (obstoječi cilji podnebne in energetske politike);
  • zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 40 % do leta 2030 glede na raven iz leta 1990;
  • zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 80 % do leta 2050 glede na raven iz leta 1990.

Evropska komisija (EK) je v okviru zakonodajnega paketa “Čista energija za vse Evropejce” (30.11.2016) pripravila predlog uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, ki predstavlja ključen korak naprej pri upravljanju energetske unije. Uredba, ki je bila sprejeta decembra 2018, namreč določa zakonodajni temelj za nov način upravljanja z energijo Unije in pripravo celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) (ang. Integrated National Energy and Climate Plans).

Poraba energije in energetska učinkovitost sta medsebojno tesno povezana. Povečana energetska učinkovitost lahko privede do znatnega zmanjšanja porabe energije in s tem znatno zmanjša okoljske pritiske, povezane s proizvodnjo in porabo energije. Slovenija zato kot članica EU sodeluje pri pripravi evropskih zakonskih podlag, pripravlja Energetski koncept Slovenije ter celovit Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN).

Slovenija bo morala do 31. decembra 2019 pripraviti NEPN (nacionalni energetski in podnebni načrt), ki bo pokril obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) in določil cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije, tj.: razogljičenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurenčnost).


Poraba plinskega olja v kmetijstvu je bila v Sloveniji v proučevanem obdobju od 1992 do 2018 najvišja leta 1992. To leto smo vzeli tudi kot bazno leto. Če gledamo zadnje proučevano leto, je bila poraba goriva v letu 2018 za 14,1 % manjša kot v letu 1992.

Posredno porabo energije v kmetijstvu smo ugotavljali z energijo potrebno za proizvodnjo mineralnih gnojil. Pridobili smo podatke za obdobje od leta 1992 do 2018. Najvišja skupna poraba energije je bila ugotovljena za leto 1998. Drugače pa od tega leta naprej ugotavljamo trend padanja. Posredna poraba energije za leto 2018 je bila tako manjša za 22,9 % v primerjavi z letom 1998. Če pa leto 2018 primerjamo z izhodiščnim letom 1992 je poraba posredne energije v leta 2018 manjša za 19,5 %. Ker v Sloveniji ne proizvajamo mineralnih gnojil, ta energija sicer ne vpliva na nacionalno energijsko bilanco, posredno pa prav tako obremenjuje okolje z ogljikovim dioksidom.

Največjo neposredno porabo energije v letu 2016 ima Nizozemska predvsem zaradi velikega deleža rastlinjakov, slovenski podatki pa so bili za 9,5 % višji od evropskega povprečja. Pri posredni porabi energije v kmetijstvu pa je ta v Sloveniji za 13,5 % manjša od evropskega povprečja 28 držav.


Cilji in pravna podlaga

 Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017 – 2020 ter Energetski koncept Slovenije

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017–2020 (AN URE 2020) je drugi akcijski načrt, ki ga je Slovenija pripravila v okviru Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti oziroma četrti akcijski načrt od leta 2008. Akcijski načrt zajema bistvene ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno s pričakovanimi ter doseženimi prihranki energije, z namenom doseganja nacionalnega cilja povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020, in prispevka Slovenije k doseganju skupnega cilja EU - povečanju energetske učinkovitosti za 20 %. Cilj je, da raba primarne energije v Sloveniji v letu 2020 ne bo presegla 7,125 Mtoe, kar pomeni, da se glede na izhodiščno leto 2012 ne sme povečati za več kot 2 % Uspešnost izvajanja AN URE 2020 je ključnega pomena tudi za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganje 25-odstotnega ciljnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bilanci rabe bruto končne energije do leta 2020, saj je energetska učinkovitost med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje teh ciljev. Pomembno pa prispeva tudi k ciljem na področju kakovosti zraka.

Krovna cilja Energetskega koncepta Slovenije sta:

  • zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 40 % do leta 2030 glede na raven iz leta 1990.
  • zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 80 % do leta 2050 glede na raven iz leta 1990.

Energetski koncept Slovenije (EKS) je osnovni razvojni dokument na področju energetike, ki skladno z Energetskim zakonom (EZ-1) na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določa cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Poraba energije v kmetijstvu je prikazana z neposredno porabo plinskega olja in električne energije ter posredno porabo energije za proizvodnjo mineralnih gnojil. Porabo plinskega olja smo ocenili v povezavi s kmetijskimi zemljišči v uporabi, in sicer ob upoštevanju porabe 140 l/ha (Poraba goriv v kmetijstvu, Kmetijski inštitut Slovenije, 2003). Celotno porabo plinskega olja smo izračunali na podlagi kmetijskih zemljišč v uporabi, izrazili pa z energijo plinskega olja v TJ. Pri tem velja poudariti, da ne gre za podatke o dejanski porabi, temveč za grobo oceno.

Porabo električne energije v kmetijstvu smo izračunali na podlagi podatkov iz Statističnega urada Republike Slovenije. Njihovi Ekonomski računi v kmetijstvu vsebujejo tudi ocene o porabi električne energije v kmetijstvu. Navajajo strošek za porabljeno električno energijo v kmetijstvu. SURS tudi vodi statistiko drobno prodajnih cen za električno energijo. Iz teh cen Oddelek za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije izračuna povprečno ceno električne energije porabljene v kmetijstvu (med tednom 2/3 ur z visoko tarifo in 1/3 z nizko, vikendi ter prazniki 0-24 nizka tarifa). To ceno Oddelek za ekonomiko kmetijstva uporablja tudi v svojih kalkulacijah za kmetijstvo. Iz stroškov za porabljeno električno energijo v kmetijstvu in povprečno ceno električne energije smo izračunali porabo električne energije v kWh.

Podatke o porabljeni energiji za proizvodnjo mineralnih gnojil smo izračunali po podatkih o porabi mineralnih gnojil, površini kmetijskih zemljišč v uporabi (Statistični urad Republike Slovenije) in glede na potrebno energijo za proizvodnjo 1 kg hranila (European Environment Agency).

Izvorna baza podatkov
Statistični urad Republike Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije
Skrbnik podatkov

Statistični urad Republike Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije

Datum zajema podatkov
16.10.2019
Geografska pokritost
Slovenija
Dodatni opis

Podatki za obdobje:

  • 1992 do 2018: poraba energije plinskega olja, poraba energije za proizvodnjo mineralnih gnojil
  • 2013 do 2018: poraba električne energije
  • 2016: poraba energije za evropske države
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Nekateri izvorni podatki za kazalec so merljivi, drugi pa izhajajo iz ocen SURS-a ali Kmetijskega inštituta Slovenije.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Nekateri izračuni za kazalec temeljijo na podatkih , ki so ocene SURS-a in KIS-a.
                  Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Glede na izbrano metodiko in izračun je kazalec zanesljiv.
                  Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Potrebni podatki za izračun kazalca se redno zbirajo na SURS-u in na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
    Relevantnost: 1
    Točnost: 1
    Časovna primerljivost: 2
    Prostorska primerljivost: 1

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Evropski podatki za porabo energije so pridobljeni iz podatkov Eurostat-a in so prikazani za leto 2016.

Prikazana je posredna poraba energije, ki je izračunana iz Eurostat podatkov za porabljena mineralna gnojila in površin kmetijskih zemljišč v uporabi. Za neposredno energijo smo uporabili podatke Eurostat-a o »Final consumption - other sectors - agriculture and forestry - energy use«.

Izvorna baza podatkov: European Commission, Eurostat

Skrbnik podatkov: Eurostat

Datum zajema podatkov za kazalec: 16.10.2019

Podatki za obdobje: 2016

Geografska pokritost: EU-28 (Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luxemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska, Združeno kraljestvo

Informacije o kakovosti za primerjavo držav

  • Prednosti in slabosti kazalca: Glede na uporabljene podatke in metodiko izračuna so podatki ustrezni.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
         Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zaradi preglednosti kazalca smo uporabili podatke samo za zadnje dostopno leto.
         Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Uporabljeni podatki se na EUROSTAT-u redno zbirajo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
    Relevantnost: 1
    Točnost: 2
    Časovna primerljivost: 1
    Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura


TWITTER