KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V letu 2018 so več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivali gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo - pretežno naravno rastje je zavzemalo dobre 3 %. 34 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 4 % so umetne površine, manj kot 1 % pa vodna zemljišča. V obdobjih med 1996 in 2000, 2000 in 2006 ter 2006 in 2012 so bile spremembe pokrovnosti in rabe tal razmeroma majhne (zgodile so se na 0,12 %, 0,13 % oz. 0,09 % površja). V zadnjem obdobju med 2012 in 2018 je bilo sprememb nekoliko več (zgodile so se na 0,44 % površja), nanašajo se večinoma na gospodarjenje z gozdovi, ki je posledica žledoloma v letu 2014.


Kazalec prikazuje značilnosti in razvoj pokrovnosti in rabe tal v Sloveniji, zajetih po metodologiji CORINE Land Cover v letih 1996, 2000, 2006, 2012 in 2018.

Prikazani so tudi zaznani prevladujoči procesi spreminjanja kategorij oziroma t.i. tokovi sprememb pokrovnosti, izhajajoči iz analize po metodologiji LEAC (Land and Ecosystems Accounts), ki jo razvija Evropska agencija za okolje.


Grafi

Slika TP01-1: Sestava pokrovnosti in rabe tal, Slovenija, 2018
Viri: 
CORINE Land Cover 2018. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska agencija za okolje (2018)
Prikaži podatke

voda in mokrišča [%]

neporasle površine z malo ali brez vegetacije [%]

naravni travniki in barja [%]

grmičasti gozd [%]

iglasti gozd [%]

listnati gozd [%]

mešani gozd [%]

mešane kmetijske površine [%]

pašniki [%]

njivske površine in trajni nasadi [%]

umetne površine [%]

skupaj [ha]

voda in mokrišča [ha]

neporasle površine z malo ali brez vegetacije [ha]

naravni travniki in barja [ha]

grmičasti gozd [ha]

iglasti gozd [ha]

listnati gozd [ha]

mešani gozd [ha]

mešane kmetijske površine [ha]

pašniki [ha]

njivske površine in trajni nasadi [ha]

umetne površine [ha]

2018

0,59

1,35

1,94

2,40

12,08

21,62

22,25

21,88

5,28

7,11

3,50

2027095,98

11859,93

27457,90

39237,55

48671,15

244939,65

438322,40

450968,97

443611,88

106994,17

144124,51

70907,87

Slika TP01-2: Spremembe vsote površin kategorij pokrovnosti in rabe tal, Slovenija, po obdobjih, 1996 -2000, 2000-2006, 2006-2012, 2012-2018
Viri: 
CORINE Land Cover 2018. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska agencija za okolje (2018)
Prikaži podatke

2012-2018 [ha]

2006-2012 [ha]

2000-2006 [ha]

1996-2000 [ha]

vode in mokrišča

183,96

0

45,82

-75,15

gozd in deloma ohranjene naravne površine

-278,40

-412

-672,16

-280,53

kmetijske površine

-503,96

20

-211,09

112,67

umetne površine

598,39

393

837,42

243,00

Slika TP01-3: Spremembe vsote površin kategorij pokrovnosti, Slovenija, posamezna obdobja, 1996-2000, 2000-2006, 2006-2012, 2012-2018
Viri: 
CORINE Land Cover 2000, 2006, 2012 in 2018
; Evropska agencija za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije; Evropska agencija za okolje, 2007; Evropska agencija za okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012
; preračuni Agencija Republike Slovenije za okolje (SprePok-SI); Evropska agencija za okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2018; preračuni Geodetski inštitut Slovenije, 2019
Prikaži podatke

umetne površine [ha]

kmetijske površine [ha]

gozd in deloma ohranjene naravne površine [ha]

vode in mokrišča [ha]

1996-2000

243,00

112,67

-280,53

-75,15

2000-2006

837,42

-211,09

-672,16

45,82

2006-2012

393

20

-412

0

2012-2018

598,39

-503,96

-278,40

183,96

Slika TP01-4: Tokovi sprememb pokrovnosti, Slovenija (analiza po metodologiji LEAC, EEA)
Viri: 
CORINE Land Cover 2000, 2006, 2012 in 2018
; Evropska agencija za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije; Evropska agencija za okolje, 2007; Evropska agencija za okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012
; preračuni Agencija Republike Slovenije za okolje (SprePok-SI); Evropska agencija za okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2018; preračuni Geodetski inštitut Slovenije, 2019
Prikaži podatke

skupaj spremembe [ha]

2012-2018 [ha]

2006-2012 [ha]

2000-2006 [ha]

1996-2000 [ha]

gospodarjenje z gozdom

10852,72

7323,13

656,09

1863,95

1009,55

širjenje poslovnih in infrastrukturnih območij

2521,06

578,55

564,45

1073,23

304,82

nastajanje in upravljanje z vodnimi telesi

387,80

253,14

5,05

54,51

75,10

spremembe iz naravnih in mnogovrstnih vzrokov

287,07

80,52

0

14,61

191,94

širjenje urbanih območij

84,60

33,11

22,44

17,67

11,37

umikanje kmetijstva

87,64

34,08

0

5,62

47,94

upravljanje z urbanimi območji

1003,71

241,08

372,40

0

390,23

spremembe znotraj kmetijskih zemljišč

111,68

92,18

0

0

19,50

pretvorba iz gozdnih in naravnih območij v kmetijska

495,79

104,85

63,11

0

327,83


Cilji

-  Trajnostna raba naravnih virov

-  Vključenost posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja:

• varčna in večnamenska raba zemljišč in virov,

• smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij,

• ohranjanje pridelovalnega potenciala zemljišč za kmetijsko rabo ter uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami.


Več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivajo gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo - pretežno naravno rastje (naravni travniki, malo- ali neporasle površine) zavzema dobre 3 %. 34 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 4 % so umetne površine, manj kot 1 % pa vodna zemljišča. Tako sliko pokrovnosti in rabe tal kaže interpretacija satelitskih posnetkov, zajetih leta 2018, po metodologiji CORINE Land Cover (CLC2018).

Z enako metodologijo je bilo obravnavano tudi stanje leta 2012 (CLC2012), 2006 (CLC2006), 2000 (CLC2000) in 1996 (CLC95), zato je mogoča analiza sprememb na površju. Spremembe, zaznane na območju Slovenije v obdobjih med 1996 in 2000, 2000 in 2006 ter 2006 in 2012 so bile razmeroma majhne (zgodile so se na 0,12 %, 0,13 % oz. 0,09 % površja). V obdobju med 2012 in 2018 je bilo sprememb več; zgodile so se na 0,44 % površja. Povečanje sprememb je predvsem posledica žledoloma leta 2014, ki je poškodoval obsežne površine gozda na širšem območju notranjske, v severnoprimorski regiji in na ilirskobistriškem območju.

V obdobju med 2012 in 2018 so se za 250 ha povečala vodna zemljišča. Na povečanje je najbolj vplivala izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi.

Več je umetnih površin; med letoma 1996 in 2018 so se najbolj povečale površine namenjene industriji in trgovini in sicer za dobrih 2.520 ha.

Število članov gospodinjstev se tudi pri nas zmanjšuje, kar je običajno povezano s povečevanjem stanovanjske površine na osebo, in se v večini evropskih držav izkazuje z znatnim povečevanjem površin, namenjenih stanovanjem. Kljub temu je v Sloveniji zaznano le manjše povečanje takih površin (11 ha med 1996 in 2000 ,18 ha med 2000 in 2006, 22 ha med 2006 in 2012 ter 33 ha med 2012 in 2018), kar lahko pripišemo ukrepom, ki so uveljavljali stanovanjsko novogradnjo pretežno znotraj urbanih območij. Razpršena poselitev v Sloveniji, kjer polovica prebivalstva živi v naseljih z manj kot 2.000 prebivalci, lahko pomeni tudi veliko število manjših sprememb, ki jih z metodologijo CORINE Land Cover ni mogoče zaznati. Upoštevati je potrebno, da uporabljena metodologija zajema le spremembe pokrovnosti, večje od 5 ha.

Z analizo tokov sprememb med posameznimi vrstami pokrovnosti in rabe tal (LEAC), ki jo uporablja tudi Evropska agencija za okolje, lahko ugotovimo, da so se sicer največje spremembe zgodile znotraj kategorije gozdnih površin. V obdobju med 1996 in 2000 je bilo posekano in ponovno pogozdeno okoli 520 ha površin, večinoma listnatih gozdov, v naslednjem obdobju med 2000 in 2006 okoli 1.700 ha, predvsem v iglastih gozdovih, v obdobju med 2006 in 2012 425 ha in v zadnjem obdobju med 2012 in 2018 (zaradi žledu 2014) 6.970 ha. V celotnem obdobju med 1996 in 2018 je iz grmičastega gozda zraslo okoli 700 ha gozda v kategorijah, kot jih zazna uporabljena metodologija.

Krčitve gozdov so bile potrebne tudi zaradi gradbišč za izgradnjo infrastrukture. Na približno dveh tretjinah novih pozidanih površin je bil prej gozd, na preostali tretjini pa kmetijske površine.

Gozdovi so sicer prevladujoča kategorija pokrovnosti tal v Sloveniji, a niso enakomerno razporejeni po vsem ozemlju. Največja sklenjena območja gozda pokrivajo dinarsko-kraške planote južne in jugozahodne Slovenije ter pobočja Alp na severu in zahodu.

Kot kakovostno pokrajino lahko v okvirih naravnih danosti Slovenije izpostavimo pestro prepletanje gozdnih in kmetijskih zemljišč. Takšni kategoriji zemljišč, označeni kot »Kmetijske površine drobnoposestne strukture« in »Pretežno kmetijske površine z večjimi območji naravne vegetacije« zasedata 13 % in 9 % prostora, torej skupno skoraj slabo četrtino celotne površine Slovenije. Drobitev kmetijskih površin z vidika gospodarnosti kmetijske pridelave sicer ni zaželena, z vidika kulturne krajine pa pestrost krajinskih vzorcev in prepletanje različnih rab omogoča večjo biotsko raznovrstnost ter predstavlja naravno-kulturno dediščino in identiteto slovenske pokrajine. Kategorija »Njivske površine« zavzema po CLC2018 109.232 ha, vinogradi 28.068 ha, drugi trajni nasadi pa 7.071 ha, skupaj torej okoli dobrih 7 % kopne površine Slovenije. V obdobju med 1995 in 2000 so se od kmetijskih zemljišč povečale površine pašnikov, medtem ko so se nenamakane njivske površine, kmetijske površine drobnoposestne strukture ter kategorija pretežno kmetijskih površin z večjimi območji naravne vegetacije rahlo zmanjšale. V obdobju med 2006 in 2012 večje spremembe površin med kategorijami kmetijskih zemljišč niso bile zaznane. V obdobju od 2012 do 2018 smo zaznali zmanjšanje kmetijskih površin za 500 ha.


Cilji in pravna podlaga

Cilji so povzeti po: Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, Strategija prostorskega razvoja Slovenije, sektorski strateški načrti in akti

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

CLC95, CLC2000, CLC2006, CLC2012 in CLC2018 so vektorske digitalne karte poligonske oblike. Vsak poligon (zaprto območje) ponazarja enotno rabo zemljišč, označeno s kodo po 3-nivojskem kodnem sistemu CORINE Land Cover. Merilo vhodnih podatkov je 1:100.000. Vse karte so izdelane na podlagi interpretacije geokodiranih satelitskih posnetkov.

Pri pripravi podatkov za CLC2018 so bili uporabljeni satelitski posnetki višje ločljivosti, kot so bili na razpolago v preteklih obdobjih (https://land.copernicus.eu/pan-european/corine-land-cover). Posledično smo lahko zajeli več podrobnosti, npr.: urbanih površin (vasi, obcestna naselja, avtoceste), ki jih na starejših posnetkih z nižjo ločljivostjo ni bilo mogoče razpoznati in so bili do sedaj v podatkih izpuščeni. Povečanje urbanih površin med »staro« CLC2012 in revidirano CLC2012 v letu 2018 znaša 13.860 ha in je posledica uporabe boljšega podatkovnega vira, na pa dejanske pozidave. Pri izračunu statistik (Graf TP01-2) so popravki za leto 2012 upoštevani, povečanje oz. zmanjšanje vsote kategorij rab je narejeno na podlagi revidirane CLC2012 in CLC2018. Podatki za pretekla obdobja pa ostajajo nespremenjeni.

Poleg satelitskih posnetkov so interpretatorji uporabili druge karte in statistične podatke, ki so jih primerjali in uskladili s terenskimi pregledi in preverjanji. Kakovost interpretacije je bila preverjena na terenu. Najmanjša enota kartiranja za karto stanja je 25 ha (v primeru Slovenije pa je najmanjša velikost poligona tudi okoli 18 ha), najmanjša enota kartiranja sprememb pa 5 hektarov. Oba podatkovna niza (stanje 2018 in spremembe 2012–­2018) sta glede na nazivno merilo kakovostni in preverjeni, predvsem pa zaradi enotne metodologije zagotavljata primerljivost z ostalimi podatki CORINE Land Cover v Evropi.

Na podlagi Uredbe o poteku meje naselij ob državni meji z Republiko Hrvaško in novih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije, se je površina Slovenije zmanjšala za 2 km2. Pri preračunih kazalnika je povsod upoštevana nova površina Slovenije, in sicer 20.271 km2 .

 

Metodologija obdelave podatkov:

Za analizo površin so bile uporabljene kategorije:

111, 112, 121, 122, 123, 124, 131, 132, 133, 141, 142

umetne površine

211, 221, 222, 223

njivske površine in trajni nasadi

231

pašniki

242, 243

mešane kmetijske površine

311

listnati gozd

312

iglasti gozd

313

mešani gozd

324

grmičasti gozd

321, 322, 323

naravni travniki, barja in sklerofilno rastlinstvo

331, 332, 333, 335

neporasle površine z malo ali brez vegetacije

411, 421, 422, 511, 512

voda in mokrišča (brez morja)

 

Za analizo sprememb v pokrovnosti in rabi tal po CORINE Land Cover Evropska agencija za okolje v sodelovanju z Evropskim tematskim centrom za kopensko okolje razvija metodologijo LEAC, ki omogoča analizo tipičnih tokov – sprememb med kategorijami pokrovnosti med dvema obdobjema (SprePok-SI, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urška Kušar).

Metodologija je opisana v:

Oscar Gómez, Ferran Páramo, 2005: Environmental Accounting, Methodological guidebook, Data processing of land cover flows, Internal Report, Project manager: Jean-Louis Weber, European Topic Centre on Terrestrial Environment - Universitat Antònoma de Barcelona, European Environment Agency.

Informacije o kakovosti za ta kazalec

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca: dobra časovna in prostorska primerljivost, groba resolucija

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

Relevantnost: 2

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Izvorna baza podatkov
CORINE Land Cover 1995/1996 (CLC95), CORINE Land Cover 2000 (CLC2000), CORINE Land Cover 2006 (CLC2006), CORINE Land Cover 2012 (CLC2012), CORINE Land Cover 2018 (CLC2018), Evropska komisija (DG-ENTR)
Skrbnik podatkov

Evropska agencija za okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje

Datum zajema podatkov
21.08.2019
Podatki za obdobje
1995, 2000, 2006, 2012 in 2018
Dodatni opis

Izdelavo je financirala Evropska unija kot del programa COPERNICUS.

Podatkovne baze so dostopne na Geodetski upravi Republike Slovenije, preko spletišča Evropske agencije za okolje in s pomočjo GIS spletnih storitev Agencije Republike Slovenije za okolje http://gis.arso.gov.si/

Drugi viri in literatura

  1. Borut Vrščaj, 2006: IRENA 12 Sprememba rabe zemljišč. Izbrani kazalci za področje kmetijstva in okolja, Kmetijski inštitut Slovenije in Agencija Republike Slovenije za okolje.
  2. Marko Kovač, 2005: Uporabnost baze o pokrovnosti tal CLC200 – Slovenija. Ekspertiza.
  3. Kristina Glojek, Boštjan Kop, Ana Seifert, Tina Vrabič, 2014: POKROVNOST IN RABA TAL V SLOVENIJI TER ANALIZA UPORABNOSTI. Projektna naloga pri predmetu Izdelava okoljskih raziskovalnih projektov in presoj vplivov na okolje – mentor: dr. Barbara Lampič. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.


TWITTER