KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije se pozitivno spreminja, kljub temu, da razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi stagnira. Velik potencial za zmanjšanje končne porabe energije je mogoče v gospodinjstvih doseči s pomočjo razvoja okoljsko usmerjenega vedenja oz. pozitivnih navad v zvezi z rabo energije.


Kazalec prikazuje podatke o tem, kaj pomeni posamezniku oz. gospodinjstvu učinkovita raba energije (URE), ali kako posameznik razmišlja o URE, kaj ga motivira za URE in kaj želi doseči z uvedbo ukrepov za URE. Kazalec kaže razmerje med dejanskim ravnanjem z energijo v gospodinjstvih in stališčem glede učinkovite rabe energije.

Učinkovita raba energije (URE) pomeni uporabo tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za doseganje istih ciljev. Ukrepi energetske učinkovitosti lahko ob ohranjanju enake ravni kakovosti življenja bistveno prispevajo k zmanjšanju izpustov v okolje in k blaženju podnebnih sprememb. To lahko uresničimo na dva načina - z enkratnimi naložbami in vsakodnevnim učinkovitim ravnanjem z energijo.


Grafi

Slika OP06-1: Razumevanje pojma učinkovita raba energije, Slovenija, 2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (26.2.2019)

Prikaži podatke

varčevanje z energijo [%]

čim boljši izkoristek [%]

uporaba en. varčnih naprav [%]

uporaba en. učinkovitih tehnologij in ukrepov [%]

izklapljanje el. naprav, ko jih ne uporabljaš [%]

ugašanje luči [%]

varčevanje s toplotno energijo pozimi [%]

raba energije iz obnovljivih virov [%]

uporaba aparatov pri nizki električni tarifi [%]

uporaba varčnih sijalk [%]

dobra izolacije hiše, strehe [%]

2015

60

7

11

7

8

9

5

4

6

3

3

2017

42

20

18

6

9

14

9

6

7

8

5

2019

47

16

13

12

8

8

4

4

3

2

2

Slika OP06-2: Vzrok za motivacijo gospodinjstva za učinkovito rabo energije, Slovenija. 2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (26.2.2019)

Prikaži podatke

samo prihranek + predvsem prihranek, manj varovanje okolja [%]

prihranek denarja in varovanje okolja enako [%]

samo varovanje okolja + predvsem prihranek okolja, manj prihranek denarja [%]

2010

30

64

5

2011

30

64

5

2012

29

66

5

2015

27

68

5

2017

18

77

5

2019

20

72

6

Slika OP06-3: Namen gospodinjstva pri učinkoviti rabi energije, Slovenija, 2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (26.2.2019)

Prikaži podatke

znižati stroške [%]

znižati količinsko porabo [%]

ohraniti stroške na sedanjem nivoju [%]

ohraniti sedanjo količinsko porabo [%]

zmanjšati vpliv na okolje [%]

drugo (prosimo, vpišite) [%]

2010

71

11

8

4

6

0

2011

57

14

16

7

6

0

2012

65

14

9

5

7

0

2015

61

13

13

6

6

0

2017

46

17

14

12

10

1

2019

49

16

11

9

14

1

Slika OP06-4: Interes gospodinjstev za informacije o učinkoviti rabi energije, Slovenija, 2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (26.2.2019)

Prikaži podatke

da [%]

ne [%]

ne vem, b.o. [%]

2010

63

37

0

2011

65

35

0

2012

68

32

0

2015

77

19

4

2017

90

5

5

2019

80

11

9

Slika OP06-5: Razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi, Slovenija, 2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (26.2.2019)

Prikaži podatke

ozaveščeni [%]

neozaveščeni [%]

2015

74

26

2017

77

23

2019

77

23

Slika OP06-6: Odnos anketiranih do rabe energije in ekološke ozaveščenosti, Slovenija, 2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (26.2.2019)

Prikaži podatke

aktivni [%]

skeptični [%]

pasivni [%]

2015

35

39

26

2017

38

39

23

2019

55

22

23


Cilji

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa na podlagi ocene stanja vseh delov okolja določa cilje in ukrepe za doseganje ciljev, kot so:

  • Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
  • Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
  • Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
  • Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
  • Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko 
  • Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev 
  • Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja  

Poleg tega je treba upoštevati tudi cilj Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN, sprejet na Vladi RS dne 28.2.2020):

  • Do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost za najmanj 35 %;

in cilj evropske komisije v okviru zelenega dogovora  (The Green Deal):

  • Graditi in renovirati na energetsko in snovno učinkovit način. 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS kaže, da največji delež anketiranih gospodinjstev pravilno razume učinkovito rabo energije, to je kot »varčevanje z energijo« (47 %). To podpira tudi podatek, da dobre štiri petine slovenskih gospodinjstev (2019: 82 %) razmišlja o tem, kako bi učinkoviteje rabila energijo. V primerjavi z letom  2011 se je delež teh gospodinjstev povečal za 14 odstotnih točk (OP05 Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih).

Za slabe tri četrtine (72 %) anketiranih gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, sta prihranek denarja in varovanje okolja enako pomembna. V času od 2010 do 2019 je opaziti pozitiven trend - glede na merjenje v letu 2010 se je delež teh gospodinjstev povečal za 8 odstotnih točk (2019: 72 %, 2010: 64 %), medtem, ko se je delež gospodinjstev, ki jih motivira »samo prihranek denarja« oz. »predvsem prihranek denarja, manj varovanje okolja«, zmanjšal za 10 odstotnih točk (2019: 20 %, 2010: 30 %). Delež gospodinjstev ki jih motivira predvsem skrb za okolje ostaja v celotnem obdobju spremljanja približno enak (2019: 6 %, 2010: 5 %).

Na vprašanje »Kaj želite doseči z učinkovito rabo energije?« je v letu 2019 polovica (49 %) anketiranih gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, najprej navedla znižanje stroškov. Primerjava z rezultati iz 2010 kaže pozitiven trend: delež teh gospodinjstev se je zmanjšal za 21 odstotnih točk (2019: 49 %, 2010: 71 %) povečal pa se je delež gospodinjstev, ki so kot motiv navedli »znižati količinsko porabo« (2019: 16 %, 2010: 11 % ), »zmanjšati vpliv na okolje« (2019: 14 %, 2010: 6 %) in »ohraniti sedanjo količinsko porabo, kljub uporabi večjega števila naprav« (2019: 9 %, 2010: 4 %). 

Primerjava rezultatov merjenj iz obdobja 2010-2019 kaže na povečanje zanimanja za informacije o učinkoviti rabi energije za 17 odstotnih točk (2019: 80 %, 2010: 63 %). Zanimivo je, da se je povečal tudi delež tistih, ki ne vedo oz. nimajo odgovora  (2019: 9 %, 2011: 0,2 %).

Glede na prvo merjenje iz leta 2010 se je delež gospodinjstev, ki razmišljajo o okolju in učinkoviti rabi energije povečal. Vendar deklarativni odnos predstavlja samo en vidik. Drugi, prav tako pomemben vidik, predstavlja okoljsko usmerjeno vedenje oziroma v kolikšni meri gospodinjstva dejansko učinkovito ravnajo z energijo. Pri tem mislimo na  vsakodnevne navade, kot je izključevanje električnih naprav iz stanja pripravljenosti. 

Na podlagi izsledkov 17 vprašanj, vezanih na deklarativni, in 6 vprašanj, vezanih na dejanski odnos do okolja in učinkovite rabe energije, smo v okviru Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS, razvili okvirno segmentacijo gospodinjstev glede na rabo energije in odnos do okolja. Omejitev segmentacije je, da ne upošteva vseh vprašanj, povezanih z navadami pri ravnanju z energijo. 

Gospodinjstva so pri tem razvrščena v tri segmente:

  • Aktivna gospodinjstva so najbolj ekološko ozaveščena skupina, slednje pa udejanjajo tudi v praksi. Najbolj jih določa strinjanje s trditvami, da jim ni vseeno za okolje in da je vsakodnevno varčevanje z energijo zelo pomembno. Ne strinjajo se, da je ekološka ozaveščenost le modni trend.
  • Skeptična gospodinjstva, ki so dobro seznanjena z okoljsko problematiko in z energijo ravnajo učinkovito po svojih najboljših močeh. Kljub temu menijo, da njihova gospodinjstva težko prispevajo k bolj učinkoviti rabi energije in da je težje biti ekološki, če nimaš dovolj denarja. Strinjajo se, da je ekološka ozaveščenost tudi modni trend.
  • Ocene trditev pasivnih gospodinjstev glede seznanjenosti in delovanja so najnižje in ta gospodinjstva se ne vedejo najbolj energetsko varčno. To je skupina, ki z energijo ne ravna učinkovito in nima odnosa do okolja.

Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev uvrščamo med »ekološko ozaveščene«, saj so tudi skeptiki dokaj učinkoviti pri rabi energije. Pasivna gospodinjstva pa so ekološko neozaveščena. Izsledki merjenj v letih 2019, 2017 in 2015 kažejo, da se razmerje med ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi ni spremenilo: delež ozaveščenih znaša  približno tri četrtine (2019: 77 %, 2015: 74 %), delež neozaveščenih pa eno četrtino (2019: 23 %, 2015: 26 %).  

Pozitivno spremembo je opaziti  v segmentu ozaveščenih gospodinjstev: glede na merjenje iz leta 2015 se je delež aktivnih gospodinjstev povečal za 20 odstotnih točk (2019: 55 %, 2015: 35 %), medtem, ko se je delež skeptičnih gospodinjstev zmanjšal za 17 odstotnih točk (2019: 22 %, 2015: 39 %). 

Nadaljnja analiza rezultatov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije kaže, da so aktivna gospodinjstva tudi dejansko učinkovitejša. Ob tem rezultati kažejo tudi na velik potencial za zmanjšanje končne rabe energije v gospodinjstvih z razvojem okoljske osebne identitete in pozitivnih navad pri vsakodnevnem ravnanja z energijo. Dober primer je usmerjevalnik za WiFi, ki ga več kot polovica (54%) gospodinjstev po navadi ne izklaplja, ko ga ne potrebuje. Primer: pri letni uporabi 8.030 ur (22h na dan), usmerjevalnik za WiFi porabi približno 64 kWh električne energije. Poraba energije za 444.960 energetsko neučinkovitih gospodinjstev (od približno 824.000) znaša približno 28,5 GWh. Gospodinjstva, ki puščajo v stanju pripravljenosti samo eno napravo, v enem letu povečajo izpuste CO2 v ozračje za približno 14.000 ton. (Dolinšek R., 2019)


Cilji povzeti po: 

Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.

Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.

Obdobje prikaza podatkov: 2010-2019

Datum zajema podatkov za kazalec: 26. 2. 2019

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017 in 2019.

Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev. 

Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.

Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.

Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:

  • število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva. 

V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.

Metodolgija obdelave podatkov za ta kazalec: 

Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2019 smo jih zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). 

Informacije o kakovosti kazalcev:

Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi. Edino pri interpretaciji segmentacije je treba upoštevati spremembo metodologije v leta 2017,  kar pa ne vpliva bistveno na primerljivost.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev. 

Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)

Relevantnost: 1

Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.

Drugi viri in literatura

  1. Dolinšek, Rajko (2019): Aparati za zabavo in delo: ravnanje z energijo, Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019, URL:
    https://www.reus.si/aparati-in-naprave-za-delo-in-zabavo-ravnanje-z-energijo/ (6. 3. 2020)


Povezani kazalci


TWITTER