KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

×

Informative message

Kazalec smo prenehali spremljati.

Ključno sporočilo
Good

Največ odpadnega jedilnega olja izvozimo v druge članice EU na predelavo v biodizel. Po uradni evidenci Agencije Republike Slovenije za okolje se v Sloveniji ne izvaja proizvodnja biodizla iz odpadnih jedilnih olj na industrijski ravni.


Kazalec prikazuje letne količine nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj in masti ter načine njihove predelave.

Odpadna jedilna olja in masti predstavljajo frakcijo komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 25. Obvezna ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (v nadaljnjem besedilu: odpadna jedilna olja), ki nastajajo v kuhinjah pri opravljanju živilske dejavnosti in v gospodinjstvih, določa Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur. l. RS, št. 70/08). Predhodno navedena uredba med drugim določa tudi, da je odpadna jedilna olja prepovedano mešati z drugimi odpadki, odvajati v javno kanalizacijo, male komunalne čistilne naprave, greznice ali neposredno v vode in izpuščati v ali na tla.


Grafi

Slika OD10-1: Količine nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj in masti
Viri: 

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007
nastali t 1616 1649 1770 2035
zbrani t 1385 1511 1579 1955
Slika OD10-2: Načini ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi
Viri: 

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007
predelava t 483 219 125 383
odlaganje t 3 8 11 0
izvoz v EU t 1203 1212 1087 1310

Cilji

Izločiti jedilna olja od ostalih frakcij komunalnih odpadkov in zagotoviti predelavo predvsem v biogoriva.


Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje količina nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj nekoliko narašča. K naraščanju zbranih, prispevajo zbrane količine zbiralcev kot tudi zbrane količine v okviru izvajanja javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. V letu 2007 je nastalo 2.035 t teh odpadkov, zbrali smo jih 1.955 t.
Prevladujoči način nadaljnjega ravnanja je izvoz v države članice EU na predelavo v biodizel. V letu 2007 smo tako izvozili 1.310 t teh odpadkov, druge načine predelave pa smo zagotovili za 383 t teh odpadkov. V Sloveniji se zaenkrat proizvodnja biodizla iz odpadnih jedilnih olj na industrijski ravni ne izvaja. Za izvajanje tovrstne dejavnosti je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje skladno z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS, št. 97/04, 71/07 in 122/07).


Cilji so povzeti po 'Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov' (Novelacija, marec 2008, stran 51) ter po Uredbi o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (4. člen).

Do 26.7.2008 so bila pravila ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi določena s Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi. Z navedenim dnem je v veljavo stopila Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi, ki pa metodologije zbiranja podatkov ne spreminja.

Podatki zbrani na podlagi Pravilnika o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) vključujejo poročila naslednjih zavezancev:
• povzročiteljev odpadnih jedilnih olj, ki so skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) zavezanci za posredovanje poročila o nastajanju odpadkov,
• zbiralcev odpadnih jedilnih olj,
• predelovalcev odpadnih jedilnih olj, ki so posredovali poročilo o prevzetih odpadnih jedilnih oljih ter njihovi predelavi,
• izvajalcev javne službe, ki so poročali o zbranih odpadnih jedilnih oljih skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01),
• upravljavcev odlagališč, ki so poročali o odloženih odpadnih jedilnih oljih.

Zavezanci morajo glede na veljaven predpis posredovati poročila Ministrstvu za okolje in prostor – Agenciji RS za okolje do 31. marca tekočega leta. Preveri se vsebina vsakega posredovanega poročila, ki se v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti uskladi s posameznim zavezancem. Pozove se tudi zavezance, ki do zakonskega roka niso oddali poročil. Vsi dobljeni podatki se vnesejo v zbirko podatkov.


TWITTER