KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Količina nastale odpadne embalaže narašča. Leta 2008 je nastalo 215.110 ton odpadne embalaže oz. 106 kg odpadne embalaže na prebivalca. Predelane je bilo 54 %, reciklirane pa 49 % odpadne embalaže, vendar bo potrebno za doseganje ciljev v naslednjih letih povečati tudi predelavo in reciklažo odpadne embalaže, ki nastaja med komunalnimi odpadki.


Kazalec prikazuje količino nastale odpadne embalaže na prebivalca, ločitev povezanosti nastale količine embalaže od bruto domačega proizvoda, količino nastale in predelane odpadne embalaže glede na vrsto materiala ter deleže predelane in reciklirane odpadne embalaže glede na cilje.

Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika (Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Ur. l. RS št. 84/06, 106/06 in 110/07). Embalaža pa so tudi vsi izdelki in predmeti, ki so navedeni v 3. členu zgoraj omenjene uredbe.


Grafi

Slika OD13-1: Količina nastale odpadne embalaže na prebivalca v Sloveniji in EU
Viri: 

Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki za leto 2008; Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010.

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Slovenija kg/prebivalca 79 89 91 81 84 102 105 106
EU-15 kg/prebivalca 172 176 174 179 182 186 188 184
EU-25 kg/prebivalca 168
EU-27 kg/prebivalca 161 165 165 163
Slika OD13-2: Gibanje skupne količine odpadne embalaže in BDP
Viri: 

Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki za leto 2008; Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
odpadna embalaža t 157481 177547 182000 161507 168630 204185 212084 215110
BDP mio EUR 20654 23128 25114 27073 28750 31050 34568 37305
odpadna embalaža indeks (2001=100) 100 113 116 103 107 130 135 137
BDP indeks (2001=100) 100 112 122 131 139 150 167 181
Slika OD13-3: Količina nastale in predelane odpadne embalaže glede na vrsto materiala
Viri: 

Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki za leto 2008;
Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010.

Prikaži podatke
2001 - nastala 2001 - predelana 2002 - nastala 2002 - predelana 2003 - nastala 2003 - predelana 2004 - nastala 2004 - predelana 2004 - reciklirana 2005 - nastala
papir in karton t 45891 np 57575 np 52120 np 52202 39880 39790 56030
les t 36510 np 44972 np 34393 np 28520 13416 1313 31590
plastika t 29883 3026 31463 4529 32598 2517 32345 8305 6115 33940
steklo t 24118 np 21842 np 22823 np 26228 4694 4694 25650
kovine t 13329 np 13769 np 14506 np 13798 3315 3315 13120
drugo t 385 np 642 np 864 np 8414 214 197 8300
skupaj t 157480 12252 177547 21396 164390 21445 161507 69824 55424 168630
2005 - predelana 2005 - reciklirana 2006 - nastala 2006 - predelana 2006 - reciklirana 2007 - nastala 2007 - predelana 2007 - reciklirana 2008 - nastala 2008 - predelana
papir in karton t 43339 43316 70416 46760 46699 76268 56653 52222 80331 53291
les t 9728 6478 36182 14204 1890 38241 13890 8043 35717 13452
plastika t 11507 11506 47348 18304 18299 45731 23302 21248 47890 20349
steklo t 10405 10405 31259 11902 11902 32292 13514 13514 31373 23714
kovine t 4633 4633 18077 3443 3443 18187 3803 3803 18476 3658
drugo t 66 66 899 79 79 1365 1207 700 1323 1535
skupaj t 79678 76404 204181 15424 82312 212085 112369 99530 215110 116000
2008 - reciklirana
papir in karton t 53291
les t 2275
plastika t 20214
steklo t 23714
kovine t 3658
drugo t 1283
skupaj t 104436
Slika OD13-4: Delež predelane odpadne embalaže in ciljni delež
Viri: 

Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki za leto 2008; Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 cilj 2012
papir in karton % np np np 77 77 66 74 66 60
plastika % 10 14 8 26 34 39 51 43 23
steklo % np np np 18 41 38 42 76 60
les % np np np 47 31 39 36 38 15
kovine % np np np 24 35 19 21 20 50
skupaj (našteti materiali) % np np np 45 50 46 53 54 np
skupaj (vsa embalaža) % 8 12 13 43 47 46 53 54 60
Slika OD13-5: Delež reciklirane odpadne embalaže in ciljni delež
Viri: 

Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki za leto 2008; Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010.

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 cilj 2012
papir in karton % 76 77 66 69 66 60
drugo % 2 1 9 51 97
plastika % 19 34 39 47 42 23
les % 5 21 5 21 6 15
kovine % 24 35 19 21 20 50
skupaj (vsa embalaža) % 34 45 40 47 49 55
Slika OD13-6: Količina nastale odpadne embalaže na prebivalca v državah EU-27 za leto 2008
Viri: 

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010; Eurostat, Packaging waste, 2010

Prikaži podatke
Bolgarija Romunija Slovaška Češka Grčija Litva Madžarska Slovenija Poljska Ciper
odpadna embalaža kg/preb 40 54 60 93 94 98 100 106 110 111
Latvija Finska Avstrija Švedska Belgija Estonija Danska Portugalska Nizozemska Velika Britanija
odpadna embalaža kg/preb 116 132 142 154 158 160 165 168 169 175
Španija Nemčija Francija Italija Luksemburg Irska
odpadna embalaža kg/preb 177 195 200 204 215 233
Slika OD13-7: Delež predelane in reciklirane odpadne embalaže v izbranih državah Evrope v letu 2008 ter ciljna deleža za leto 2008 (2012)
Viri: 

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010; Eurostat, Packaging waste, 2010

Prikaži podatke
Ciper Romunija Grčija Estonija Slovaška Bolgarija Poljska Latvija Litva Slovenija
Delež predelave % 34 41 44 45 50 50 51 52 52 54
Ciljni delež - predelava % 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60
Delež recikliranja % 34 34 44 44 48 50 43 47 52 49
Ciljni delež - recikliranje % 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55
Madžarska Irska Francija Španija Velika Britanija Portugalska Italija Češka Švedska Finska
Delež predelave % 57 65 65 65 66 66 69 74 80 90
Ciljni delež - predelava % 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60
Delež recikliranja % 51 62 55 59 62 61 60 67 59 57
Ciljni delež - recikliranje % 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55
Avstrija Luksemburg Nemčija Belgija Nizozemska Danska
Delež predelave % 92 94 95 95 95 98
Ciljni delež - predelava % 60 60 60 60 60 60
Delež recikliranja % 68 64 71 79 72 60
Ciljni delež - recikliranje % 55 55 55 55 55 55

Cilji

Do 31. decembra 2012 veljajo za Slovenijo naslednji cilji::
- predelava : najmanj 60 % celotne mase odpadne embalaže
- reciklaža: od 55 % do 80 % celotne mase odpadne embalaže ter po posameznih embalažnih materialih: 60 %, za steklo, 60 % za papir in karton, 50 % za kovine, 22,5 % za plastiko in 15 % za les.


Na količino nastale embalaže vplivajo poleg potrošniških tudi proizvodni in distribucijski vzorci. Odpadna embalaža nastaja v gospodinjstvih ter proizvodnih in storitvenih dejavnostih.

Količina nastale embalaže po letu 2004, ko je bil zaznan rahel padec zopet narašča. Leta 2008 je nastalo 215.110 ton odpadne embalaže oz. 106 kg odpadne embalaže na prebivalca kar je 33 odstotkov več kot leta 2004. V letu 2008 je nastalo 37 % odpadne papirne in kartonske embalaže (80.331 ton), sledi plastična odpadna embalaža z 22 % (47.890 ton), lesna odpadna embalaža z 17 % (35.717 ton), steklena odpadna embalaža z 15 % (31.373 ton) ter kovinska odpadna embalaža z 9 % (18.476 ton). Druge odpadne embalaže, kamor spada mešana in sestavljena odpadna embalaža ter embalaža nevarnega blaga, je nastalo 1 % (1.323 ton).

Količina nastale odpadne embalaže je do leta 2003 rasla skupaj z BDP, po letu 2003 je ta povezava prekinjena, vendar se absolutna količina odpadne embalaže povečuje.

Ravnanje z odpadno embalažo zavzema posebno mesto pri ravnanju z odpadki, ne toliko zaradi nastalih količin in nevarnostnega potenciala, temveč predvsem zaradi velikega volumna, precejšnjega deleža organskih snovi in izredne razširjenosti nastajanja odpadne embalaže v vsakdanjem življenju ljudi.

V letu 2008 sta ravnanje z odpadno embalažo zagotavljali dve družbi, SLOPAK ter INTERSEROH. Skupaj sta v tem letu zbrali okoli 213.000 ton odpadne embalaže iz gospodinjstev ter proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Za gospodinjsko odpadno embalažo so se na podlagi 'Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki' iz leta 2001, postopno vzpostavili zbirni centri glede na določeno število prebivalcev v občini. Tako zbrano gospodinjsko odpadno embalažo odvaža lokalna javna služba zbiranja in prevažanja komunalnih odpadkov, ki jo mora oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo, slednja pa mora poskrbeti za nadaljnje ustrezno ravnanje. Ker sedanji sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže s sistemom zbiralnic ne zagotavlja učinkovitega ločevanja embalaže od mešanih komunalnih odpadkov, se vedno več občin v Sloveniji odloča za uvedbo sistema »rumena vreča«. Gospodinjstva lahko v rumeno vrečo odlagajo vso odpadno embalažo skupaj (razen stekla), napolnjeno vrečo pa postavijo ob zabojnik za ostale odpadke na dan odvoza po urniku. Dosedanje raziskave v Sloveniji so pokazale, da je mogoče s sistemom rumena vreča zbrati najmanj 3-krat več odpadne komunalne embalaže na osebo kot v sistemu z zbiralnicami in da se tako letno zbere najmanj 35 kg odpadne komunalne embalaže na osebo. Odpadno embalažo iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti družbi predajo zavezanci.

Direktiva EU (94/62/EC) določa minimalne cilje glede predelave in reciklaže, ki jih mora doseči vsaka država članica v času, ki je za to določen. Slovenija je kot nova članica morala cilje, ki so veljali za države EU-15 za leto 2001 doseči do leta 2007, cilje ki so za EU-15 veljali do leta 2008 pa do leta 2012.

Predelava je bila v Sloveniji v letu 2008 zagotovljena za 54 % skupne mase odpadne embalaže s čemer smo se malenkost približali cilju za leto 2012 (60 %). Cilji, ki so predvideni za 2012, so bili že leta 2008 preseženi za posamezne materiale kot so plastika, papir in karton, steklo ter les. Pri kovinah smo bili od cilja za leto 2012, ki narekuje predelavo najmanj 50 % kovin, še precej oddaljeni, saj je bilo leta 2008 predelanih le 20 %.

Reciklaža je bila v Sloveniji v letu 2008 zagotovljena za 49 % celotne mase odpadne embalaže in s tem smo bili od cilja za leto 2012, ki narekuje 55 – 80 % reciklažo, še zelo oddaljeni. Pri posameznih materialih, kot so plastika, papir in karton ter steklo, smo v letu 2008 cilje za 2012 že presegli, saj smo reciklirali 42,2 % plastike (cilj 22,5 %), 66 % papirja in kartona (cilj 60 %) ter 76% stekla (cilj 60 %). Najslabši rezultati so bili doseženi pri lesu, saj smo ga reciklirali le 6 % (cilj za 2012 predvideva 15 %), ter kovinah z 20 % recikliranjem (cilj za 2012 je 50 %).

Količine odpadne embalaže na prebivalca v Evropski uniji v povprečju naraščajo, so pa opazne velike razlike po letih in med posameznimi državami. V 27 državah Evropske unije je tako v letu 2008 v povprečju nastalo 164 kg odpadne embalaže na prebivalca, zbrane količine pa so zelo različne, od 40 kg na prebivalca v Bolgariji, do 233 kg na prebivalca na Irskem. Razliko gre delno pripisati neenotni metodologiji.

Glede predelave, je v Evropski uniji za leto 2001 veljal cilj 50 % predelave celotne mase odpadne embalaže, ki ga v letu 2008 še vedno niso dosegle 4 države članice EU-27 (Ciper, Romunija, Grčija in Estonija). Cilja 55 % predelave za leto 2008 izmed držav članic EU-15 v letu 2008 ni dosegla še edino Grčija, izmed novo pridruženih članic pa ga je že dosegla le Češka. Vse države članice EU-27 so do leta 2008 dosegle minimalni cilj 25 % reciklaže celotne mase odpadne embalaže, ciljev določenih za leto 2008 (55-80%) izmed držav članic EU-15 ni dosegla edino Grčija, tudi v tem primeru pa jih je med ostalimi članicami že dosegla edino Češka.

Naraščanje količin odpadne embalaže ni skladno s ciljem direktive o embalaži in odpadni embalaži, katere namen je med drugim preprečevanje njenega nastanka. Pri tem bi lahko precej pripomogla podjetja, če bi embalažo obravnavala kot sestavni del razvoja nekega izdelka z upoštevanjem ciljev glede preprečevanja nastajanja odpadne embalaže.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS št. 84/06, 106/06, 110/07) in Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005 - 2012 (Ur. l. RS št. 2/06).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki; Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, kontaktna oseba: Brigita Šarc.
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. marec 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki so zajeti za obdobje 2001-2008, zbirajo se letno. Podatke so posredovali zavezanci po Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 84/06, 106/06 in 110/07), ki so dali na trg v RS skupno več kot 15.000 kg embalaže in morajo na svoje stroške zagotoviti zbiranje svoje odpadne embalaže. Obdelani pa so bili tudi podatki o embalaži, dani na trg, ki jih je posredoval Carinski urad Republike Slovenije, ter podatki o zbrani in obdelani odpadni embalaži, ki so jih posredovali zavezanci po Uredbi o ravnanju z odpadki. Podatki o številu prebivalcev Slovenije v posameznem letu ter o vrednosti bruto domačega proizvoda so bili pridobljeni s Statističnega urada RS.
Podatki o količini odpadne embalaže v Evropski uniji so bili povzeti iz Eurostata.

Metodologija obdelave podatkov:
Za izdelavo grafov so uporabljeni podatki o skupni količini odpadne embalaže ter količinah nastale in predelane odpadne embalaže v Sloveniji (v tonah). Izračunani so tudi deleži predelave in reciklaže za posamezne materiale glede na skupno predelavo in reciklažo odpadne embalaže. Količina nastale odpadne embalaže je preračunana na št. prebivalcev v Sloveniji po podatkih SURS na dan 31.12. za posamezno leto ter na št. prebivalcev v EU po podatkih Eurostata na dan 31.12. za posamezno leto.
Pri prikazu gibanja skupne količine odpadne embalaže in BDP so podatki preračunani na indeks z osnovnim letom 2001.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Odpadna embalaža vključuje vso embalažo, dano na trg v Sloveniji z blagom, servisno embalažo in embalažo za enkratno uporabo, dano na trg v Sloveniji, ter embalažo, ki so jo uvozili končni uporabniki. Pri podatkih o količini nastale odpadne embalaže je privzeto, da je količina embalaže, dana na trg, enaka količini v istem koledarskem letu nastale odpadne embalaže (Končno poročilo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo za leto 2007, 2009).
Po Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 84/06, 106/06 in 110/07) zavezancem, ki na trg skupno dajo manj kot 15.000 kg embalaže ni treba zagotavljati predpisanega ravnanja z odpadno embalažo.

Družbi Slopak in Interseroh poročata o količinah sestavljene odpadne embalaže, kar ni v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe, ki določa, da se sestavljena odpadna embalaža razvrsti po tisti vrsti embalažnega materiala, ki je glede na maso prevladujoč.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Environmental Data Centre on Waste.
Data > Waste streams > Packaging waste
Skrbnik podatkov: EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.april 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za leto 2008. Podatke o nastajanju in ravnanju z odpadno embalažo zbirajo države članice EU in jih posredujejo na Eurostat. Države članice same odločajo o načinu zbiranja podatkov (raziskave, administrativni viri, statistične ocene,…), vire in metode pa morajo opisati v priloženih poročilih o kakovosti. Podatki so zbrani z dvoletnim zamikom.
Metodologija obdelave podatkov: Prikazane so količine nastale odpadne embalaže (v kg), ki so preračunane na prebivalca. Izračunani so tudi deleži predelave in recikliranja.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zaradi različnih metodologij zbiranja v posameznih državah, podatki med seboj niso povsem primerljivi. Podatki o količinah odpadne embalaže in deležih predelave in recikliranja za Malto niso na voljo, zato se ta država v analizi doseganja ciljev ne obravnava.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost:1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- ARSO, 2009a. Končno poročilo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo za leto 2007. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
- ARSO, 2009b. Priročnik Pravilnika o ravnanja z embalažo in odpadno embalažo z navodili za izpolnjevanje letnega poročila o embalaži in odpadni embalaži. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
- Leban, J., 2009. Gospodarske družbe – med cilji in rezultati pri ravnanju z odpadno embalažo. V: Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije. Celje, Fit media, str. 50-54
- Šarc, B., 2009. Priprava na nove sheme pri ravnanju z odpadno embalažo in drugimi vrstami odpadkov. V: Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije. Celje, Fit media, str. 63-66

- EEA, 2010. Generation and recycling of packaging waste (CSI 017) (citirano 17. marec 2011).
- EUROSTAT, 2011. Environmental Data Centre on Waste (citirano 20. marec 2011).


TWITTER