KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Zaskrbljenost vprašanih zaradi okoljskih problemov je dokaj visoko izražena, vendar obstaja razkorak med deklarativnim izražanjem skrbi za varstvo okolja in njihovo dejansko prakso oziroma vedenjem v vsakdanjem življenju.


Kazalec prikazuje odnos javnosti do okoljskih problemov, tako na deklarativni ravni, kot v življenju. Temelji na rezultatih poročil Standard Eurobarometra (EB62, EB64, EB66, EB68, EB70, EB71, EB72) in Special Eurobarometra (Attitudes of European citizens towards the environment EBS 217, 295), ter na podatkih Okoljskega centra.


Grafi

Slika OP04-1: Zaskrbljenost javnosti zaradi okoljskih problemov
Viri: 

Eurobarometer: Attitudes of European citizens
towards the environment, 2004 in 2007

Prikaži podatke
2004 SLO 2004 EU-25 2007 SLO 2007 EU-27
onesnaženost
voda
strinjanje 71 47 61 42
podnebne
spremembe
strinjanje 38 45 61 57
onesnaženost
zraka
strinjanje 54 45 50 40
naravne
nesreče
strinjanje 42 31 44 32
nesreče, povzr.
s strani človeka
strinjanje 43 46 36 39
vpliv kemik. v
izdelkih na zdravje
strinjanje 43 35 32 32
kmetijsko
onesnažev.
strinjanje 43 26 31 23
večanje količin
odpadkov
strinjanje 38 30 28 24
uporaba GSO
v kmetijstvu
strinjanje 31 24 26 20
izumiranje
vrst
strinjanje 19 23 20 23
izčrpanost
naravnih virov
strinjanje 21 26 19 26
težave v
mestih
strinjanje 9 17 12 15
potrošniške
navade
strinjanje 14 13 11 11
promet strinjanje 10 14 9 12
hrup strinjanje 5 10 6 8
Slika OP04-2: Najpomembnejše zadeve, s katerimi se sooča Slovenija, s poudarkom na okolju
Viri: 

Eurobarometer 62, 64, 66, 68, 70, 72

Prikaži podatke
2004 SLO 2004 EU-25 2005 SLO 2005 EU-25 2006 SLO 2006 EU-25 2007 SLO 2007 EU-27 2008 SLO 2008 EU-27
okolje strinjanje (%) 2 3 3 4 4 4 4 7 6 4
brezposelnost strinjanje (%) 48 46 46 44 41 40 21 27 26
gospodarsko stanje strinjanje (%) 30 27 29 26 29 23 13 37
dvig cen/inflacija strinjanje (%) 27 63 26 57 37
kriminal strinjanje (%) 24 24 23 24
obdavčenje strinjanje (%) 33 35
pokojnine strinjanje (%) 21
sistem zdravstvenega zavarovanja strinjanje (%) 21
2009 SLO 2009 EU-27
okolje strinjanje (%) 2 4
brezposelnost strinjanje (%) 56 51
gospodarsko stanje strinjanje (%) 52 40
dvig cen/inflacija strinjanje (%) 19
kriminal strinjanje (%) 19
obdavčenje strinjanje (%)
pokojnine strinjanje (%)
sistem zdravstvenega zavarovanja strinjanje (%)
Slika OP04-3: Prednostne naloge državljanov pri varovanju okolja, kot jih vidimo Slovenci v primerjavi s povprečjem EU
Viri: 

Eurobarometer: Attitudes of European citizens
towards the environment, 2004 in 2007

Prikaži podatke
2004 SLO 2004 EU-25 2007 SLO 2007 EU-27
Ločevanje odpadkov strinjanje (%) 87 72 69 55
Zmanjšanje rabe energije strinjanje (%) 43 39 52 47
Raba javnega prevoza strinjanje (%) 22 30 48 38
Zmanjšanje količine odpadkov strinjanje (%) 28 32 26 30
Kupovanje ekološko prijaznih izdelkov strinjanje (%) 49 31 25 23
Upoštevanje okoljskih vidikov pri večji potrošnji strinjanje (%) 29 24 15 15
Plačevanje večjega davka za zaščito okolja strinjanje (%) 4 5 2 3
Slika OP04-4: Število dogodkov in udeležencev v Okoljskem centru ter število obiskovalcev Info točke
Viri: 

Okoljski center, 2010

Prikaži podatke
februar 2008 marec 2008 april 2008 maj 2008 junij 2008 julij 2008 avgust 2008 september 2008 oktober 2008 november 2008
Dogodki v Okoljskem centru število 5 3 19 11 13 2 5 12 12 15
Udeleženci dogodkov število 37 164 201 122 162
Obiskovalci Info točke število 4 9 10 9 2 2 1 2 1 3
december 2008 januar 2009 februar 2009 marec 2009 april 2009 maj 2009 junij 2009 julij 2009 avgust 2009 september 2009
Dogodki v Okoljskem centru število 9 9 9 11 9 10 13 0 0 14
Udeleženci dogodkov število 84 99 61 213 66 67 160 302
Obiskovalci Info točke število 7 2 8 3 12 9 1 6 3
oktober 2009 november 2009 december 2009 januar 2010 februar 2010 marec 2010
Dogodki v Okoljskem centru število 11 16 14 16 17 11
Udeleženci dogodkov število 122 201 194 225 206 87
Obiskovalci Info točke število 6 2 4 2 6 5

Cilji

- Dvig okoljske ozaveščenosti in dialog z vsemi zainteresiranimi ter sodelovanje javnosti (ReNPVO):

Sodelovanje javnosti pri odločanju:
– odpreti politični prostor za vse akterje civilne družbe;
– dvigovanje kulture odprtosti in prostega dostopa do informacij;
– zagotavljanje aktivne participacije različnih javnosti v zakonodajnih procesih ministrstva;
– povezovanje različnih okoljskih akterjev;
– proaktivna vloga okoljskih akterjev do množičnih medijev;
– nadgradnja celovitega informacijskega sistema varstva okolja.

Vzgoja in izobraževanje:
– izboljšati splošno poznavanje okolja in zakonitosti trajnostnega razvoja;
– uveljaviti koncept trajnostnega razvoja kot integralni del razvoja Slovenije;
– zagotoviti sistemsko in infrastrukturno podporo obstoječim okoljskim programom, njihovo povezavo in razvoj novih;
– vključiti okoljske programe in aktivnosti v obstoječe mreže in razvijati nove.


Zaskrbljenost anketiranih zaradi okoljskih problemov se je v Sloveniji in v EU med leti 2004 in 2007 v povprečju nekoliko znižala. Podrobnejša analiza kaže, da je pri določenih problemih prišlo tudi do povečanja zaskrbljenosti, v Sloveniji v največji meri pri podnebnih spremembah, rahlo povečanje pa je opaženo tudi pri naravnih nesrečah, izumiranju vrst, težavah v mestih in hrupu. Velik porast pri zaskrbljenosti za podnebne spremembe je očiten tudi pri državah Evropske unije. Glavnih pet okoljskih problemov, zaradi katerih so zaskrbljeni v EU, ostaja pri obeh opazovanih letih enakih, spremenili so se le deleži. Pri Sloveniji pa se je prvih pet odgovorov v letu 2007 spremenilo, predvsem zaradi povečanja deleža podnebnih sprememb in naravnih nesreč. Hrup je med obravnavanimi okoljskimi problemi uvrščen na zadnje mesto.

Pri vprašanju: »Kateri sta dve najpomembnejši zadevi, s katerima se Slovenija trenutno sooča?«, smo se osredotočili na okolje in na tri najpomembnejše zadeve v posameznem letu. V Sloveniji je bilo v celotnem obdobju okolje zelo slabo zastopano, saj je dosegalo deleže med 2 in 6 %. Med leti 2004 in 2008 je ta delež naraščal oziroma ostajal isti, leta 2009 pa spet padel na 2 %. V državah EU je bil delež pomembnosti okolja vedno višji kot pri Sloveniji in je dosegel najvišjo vrednost 7 %, v zadnjih dveh letih pa padel na 4 %.
Veliko večji delež so anketirani vsa leta pripisovali brezposelnosti, v letih 2007 in 2008 dvigu cen/inflaciji, v zadnjem letu pa tudi gospodarskemu stanju, zaradi katerega je okolje postalo manj pomembna zadeva, s katero se sooča Slovenija/EU.

Med tremi dejanji, ki so jih anketirani najprej pripravljeni storiti za zaščito okolja, prevladuje ločevanje odpadkov, čeprav se je ta delež med obema opazovanima letoma zmanjšal tako v Sloveniji kot v EU. Na drugem in tretjem mestu sta leta 2007 zmanjšanje rabe energije in večja uporaba javnega prevoza, oba pa imata v primerjavi z letom 2004 višji delež.

Delež ljudi, ki meni, da so zmanjšanje količine odpadkov, kupovanje ekološko prijaznih izdelkov, upoštevanje okoljskih vidikov in plačevanje večjega davka za zaščito okolja prednostne naloge za vsakega državljana pri varovanju okolja, se je med letoma 2004 in 2007 zmanjšal.

Avtorji raziskave opozarjajo na razkorak med deklarativnim izražanjem skrbi vprašanih za varstvo okolja in njihovo dejansko prakso oziroma vedenjem v vsakdanjem življenju. Kljub izraženi pripravljenosti za okolju prijazno vedenje, so konkretna dejanja drugačna. Podatki za leto 2007 kažejo, da je v zadnjem mesecu več kot polovica anketiranih Slovencev ločevalo odpadke in zmanjšalo rabo energije, pri vseh ostalih ukrepih pa je bil ta delež manjši od 40 %. Najmanj anketiranih je v tem obdobju zmanjšalo uporabo avtomobila, saj ta namreč predstavlja veliko spremembo življenjskega sloga.
Zgovoren je tudi podatek o varovanju okolja v primerjavi z gospodarsko rastjo. Leta 2006 je 77 % Slovencev trdilo, da je varovanje okolja prednostna naloga Slovenije, čeprav bi to vplivalo na gospodarsko rast. Leta 2009 se je s trditvijo »Gospodarska rast mora biti za Slovenijo prednostna naloga, četudi to vpliva na okolje« strinjalo 45 % Slovencev. V EU je ta delež znašal 47 %. Tako razmišljanje je posledica gospodarske krize in velike brezposelnosti, ki je skrb za okolje postavilo v ozadje.

V anketi Eurobarometra spomladi 2009 (EB71) je kar 60 % Slovencev ocenilo trenuten položaj stanja okolja v Sloveniji kot dober, 38 % pa kot slab.

Kakšen odnos imajo Slovenci do okoljskih problemov nazorno kažejo tudi podatki Okoljskega centra, kjer skušajo z organizacijo dogodkov in nudenjem nasvetov ter informacij z različnih področij varstva okolja in trajnostnega razvoja, izboljšati informiranost in ozaveščenost javnosti o okoljskih problemih. Število dogodkov in udeležencev v Okoljskem centru ter obisk Info točke, se od februarja 2008 močno spreminjajo, zato ni mogoče opaziti določene smeri razvoja. Prav tako se iz meseca v mesec, ne glede na število dogodkov, močno spreminja število udeležencev. Zaradi manjšega obiska v poletnih mesecih, je takrat tudi manj organiziranih dogodkov. Obisk Info točke je razmeroma majhen, saj beležijo od enega do največ 12 obiskovalcev, ki v največji meri pridejo po odgovor na vprašanje. Tisti, ki bi radi zastavili vprašanje, to storijo tudi preko elektronske pošte ali telefonskega klica, njihovo število pa je večje od števila obiskov


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Standard Eurobarometer (62, 64, 66, 68, 70, 71, 72) in Special Eurobarometer: Attitudes of European citizens towards the environment, 2004 in 2007 ter podatki Okoljskega centra.

EB72,
2009: EUROBAROMETER 72 - JESEN 2009
. (08.04.2010)

EB71,
2009: EUROBAROMETER 71 - POMLAD 2009
. (08.04.2010)

EB70,
2008: EUROBAROMETER 70 - JESEN 2008
. (08.04.2010)

EB68,
2007: EUROBAROMETER 68 - JESEN 2007
. (08.04.2010)

EB66,
2006: EUROBAROMETER 66 - JESEN 2006
. (08.04.2010)

EB64,
2005: EUROBAROMETER 64 - JESEN 2005
. (08.04.2010)

EB62,
2004: EUROBAROMETER 62 - JESEN 2004
. (08.04.2010)

EBS 217, 2004: SPECIAL EUROBAROMETER: ATTITUDES OF EUROPEAN CITIZENS TOWARDS THE ENVIRONMENT. (08.04.2010)

EBS 295; 2007: SPECIAL EUROBAROMETER: ATTITUDES OF EUROPEAN CITIZENS TOWARDS THE ENVIRONMENT. (08.04.2010)

Skrbnik podatkov: Evropska komisija, Generalni direktorat Evropske komisije za komunikacije, Sektor za raziskave javnega mnenja; Okoljski center.
Datum zajema podatkov za kazalec: 8.4.2010.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Kot vir podatkov so uporabljeni izsledki poročil Eurobarometra (v času članstva Slovenije v EU), natančneje številk EB62, EB64, EB66, EB68, EB70 in EB72. Eurobarometer raziskavo o mnenju javnosti v EU opravlja dvakrat letno, spomladi in jeseni, mi pa smo se osredotočili samo na jesenske podatke. Uporabljeni sta tudi poročili Special Eurobarometra iz let 2004 in 2007 z naslovom Attitudes of European citizens towards the environment, ki v celoti obravnavata odnos Evropejcev in državljanov posameznih držav do okolja. Podatke so zbirali z metodo osebnih intervjujev, med katerimi so naključno izbrali okrog 1000 prebivalcev Slovenije, starejših od 15 let, ter iz različnih okolij (mesto, primestje, podeželje).
Podatki o številu dogodkov, udeležencev dogodkov in obiskovalcev Info točke so bili pridobljeni iz evidenc Okoljskega centra. Statistiko vodijo od marca 2008, center pa je bil odprt novembra 2007. Frekvenca podatkov za kazalec je mesečna.

Metodologija obdelave podatkov:
V kazalcu Odnos javnosti do okoljskih problemov so podatki Eurobarometra preračunani v deleže (%). Delež predstavlja število ljudi, ki so izbrali vnaprej podan odgovor. Število možnih odgovorov se je v našem primeru razlikovalo (2, 3 ali 5).
Število pri podatkih Okoljskega centra predstavlja število delavnic, število udeležencev delavnic in število obiskovalcev Info točke.

Geografska pokritost:
EU-25 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
EU-27: EU-25 z Bolgarijo in Romunijo.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Največja slabost kazalca je, da pri istem vprašanju Eurobarometra ni večletnih nizov, saj veliko večino istih ali podobnih vprašanj postavijo 2-3 krat. Zato podatki iz prve različice kazalca niso primerljivi s poznejšimi podatki in smo morali za osvežitev zajeti druga, a čimbolj podobna vprašanja. Poleg tega ljudje odgovarjajo zelo subjektivno, posledica tega pa so velika odstopanja mnenj v zelo kratkem času (v pol leta).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): intervjuji so neponovljivi, saj se v pol leta na istem prostoru pojavljajo zelo različni rezultati (odvisno od naključno izbranih intervjuvancev).
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 1


TWITTER