KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Cestni tovorni promet je po vstopu Slovenije v EU skokovito narasel, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2006 povečal kar za 72 %. Zaskrbljujoča je tudi rast cestnega tovornega tranzita skozi Slovenijo - število prehodov tovornih vozil čez mejne prehode z Madžarsko se je v letu 2005 povečalo kar za 50 %. Kljub razpoznavnim trendom so podatki o obsegu in zgradbi tovornega prometa v Sloveniji nezadostni in otežujejo spremljanje tega okoljsko zelo relevantnega kazalca.


Obseg in sestavo tovornega prometa izražamo s kazalcem tovornega prometnega povpraševanja – tonskim kilometrom. Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga, ki predstavlja prevoz ene tone na razdalji enega kilometra. V železniškem tovornem prometu ločimo brutotonski in netotonski kilometer. Brutotonski kilometer je vsota zmnožkov celotne mase blaga (tovora in mase vagonov brez pogonskega vozila) z razdaljami, na katerih se ta masa pri prevozu ni spreminjala. Netotonski kilometer je vsota zmnožkov mase prepeljanega blaga z dejanskimi razdaljami, na katerih je bilo prepeljano (SURS, 2004). Obseg tovornega prometa izražamo z vsoto vseh opravljenih tonskih kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem tonskih kilometrov (ang. modal split) po posameznih prevoznih načinih (cestni, železniški, pomorski, letalski). Zaradi okoljske pomembnosti je smiseln prikaz obsega in sestave tkm, opravljenih po posameznih letih na ozemlju Slovenije. Vendar razpoložljivi podatki tega ne omogočajo – podatki za železniški promet temeljijo na prevozu po slovenskem ozemlju, za cestni promet pa na vseh (notranjih in tujih) prevozih domačih prevoznikov. Tudi podatki o tonskih kilometrih za letalski in pomorski promet ne omogočajo omejitve obravnave na ozemlje Slovenije, zato so prikazani podatki o obsegu tovora na letališčih in v pristaniščih.


Grafi

Slika PR02-1: Razvoj tovornega prometa (cestni promet – tkm slovenskih prevoznikov doma in v tujini, železniški promet – neto tkm na omrežju Slovenije, pomorski promet – prekladalne tone v Luki Koper, letalski promet – prekladalne tone na letališčih).
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
ceste Indeks (1990=100) 100 88 95 94 105 116 122 123 129 133
železnice Indeks (1990=100) 100 77 61 54 58 73 61 68 68 66
pristanišča Indeks (1990=100) 100 78 85 94 96 122 119 133 157 152
letališča Indeks (1990=100) 100 55 67 135 173 177 112 130 148 146
ceste tovorni km (mio) 4887 4322 4639 4596 5114 5683 5948 6015 6324 6500
železnice neto tkm (mio) 4209 3246 2573 2262 2448 3076 2550 2852 2859 2784
pristanišča prekladalne tone (100t) 5484 4253 4652 5159 5252 6712 6543 7270 8608 8337
letališča tone 4682 2597 3129 6336 8078 8295 5239 6106 6911 6815
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
ceste Indeks (1990=100) 136 144 135 144 184 226 248
železnice Indeks (1990=100) 68 67 73 72 75 77 80
pristanišča Indeks (1990=100) 170 171 172 201 226 238 279
letališča Indeks (1990=100) 166 156 142 134 131 143 189
ceste tovorni km (mio) 6654 7035 6609 7040 9007 11032 12112
železnice neto tkm (mio) 2857 2837 3078 3018* 3149* 3245* 3373*
pristanišča prekladalne tone (100t) 9322 9354 9431 11036 12403 13066 15483
letališča tone 7783 7295 6626 6296 6146 6695 8846
Slika PR02-2: Deleži prevoznih načinov v tovornem prometu držav EEA-30 (podatki temeljijo na tonskih km)
Viri: 

EEA, 2006

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
cestni promet % 69.8 71.2 71.6 72.9 73.5 73.3 74.8 76 75.6 76.5
železniški promet % 23.5 22.3 21.7 20.8 20.4 20.4 19 18 18.4 17.5
celinski vodni promet % 6.7 6.5 6.7 6.3 6.1 6.2 6.2 6 6 6
2002 2003 2004
cestni promet % 77.1 77.3 78
železniški promet % 17.1 17.5 17
celinski vodni promet % 5.9 5.2 5.4
Slika PR02-3: Deleži prevoznih načinov v tovornem prometu (% tkm) l. 2004 v različnih evropskih regijah
Viri: 

EEA, 2006

Prikaži podatke
EEA-30 EU-25 EU-10 EU-15 Turčija, Romunija, Bolgarija Islandija, Norveška
cestni promet % 78 77 63 79 86 87
železniški promet % 17 18 36 14 12 13
celinski vodni promet % 5 6 1 7 2 0

Cilji

Prevzem večinskega deleža železnic v prevozu tovora v mednarodnem in tranzitnem cestnem prometu (Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije, 2006).


Izhodišče spremljanja obsega in sestave tovornega prometa z okoljskega vidika so razlike v okoljski učinkovitosti prevoznih načinov (poraba virov, emisije toplogrednih plinov, drugih onesnaževal in hrupa, poraba zemljišč, nesreče itn.). Razlike omogočajo, da vplivamo na okoljske posledice tovornega prometa s prometnopolitičnimi ukrepi, ki spreminjajo razmerja uporabe posameznih prevoznih sredstev.

Zaradi pomanjkljivih podatkov je v Sloveniji težko oceniti obseg in deleže tovora po posameznih prevoznih načinih, zato se v domači in tuji literaturi pojavljajo različne ocene. Leta 2005 so na Statističnem uradu Republike Slovenije podatke za obdobje 1992–2004 revidirali, zato naj bi bili zdaj zanesljivejši.

Podatki imajo še zmeraj temeljno metodološko pomanjkljivost neupoštevanja tonskih kilometrov tujih cestnih prevoznikov na naših cestah in upoštevanja tonskih kilometrov, ki jih naši prevozniki opravijo v tujini. Kljub temu, da so deleži cestnega tovornega prometa glede na prejšnje ocene veliko neugodnejši, so še zmeraj nekoliko nižji od povprečja EU-15 in EU-25 (EEA, 2006). Kljub težavam s podatki je očitno, da cestni tovorni promet narašča najhitreje in prevzema vse večji delež tovora v Sloveniji, še posebno po vstopu v EU. Prevoz domačih prevoznikov, izražen v tonskih kilometrih, je tako v obdobju 2004–2006 narasel za 72 % (v povprečju 20 % na leto). Železniški prevoz blaga se je v enakem obdobju povečal za 12 % (v povprečju 4 % na leto). Rast obeh prevoznih načinov je bila pred vstopom Slovenije v EU zmernejša, saj je od leta 1993 cestni promet povprečno naraščal za 6 %, železniški pa za 3 % na leto (SURS, 2005). Skrb zbujajoč je tudi cestni tovorni tranzit skozi Slovenijo, ki žal ni vključen v statistično spremljanje. Med letoma 2000–2004 je naraščal povprečno za 10 % na leto, po vstopu Slovenije v EU pa še veliko hitreje – število prehodov tovornih vozil čez mejne prehode z Madžarsko se je od 1. 1. do 31. 10. 2005 povečalo kar za 50 % (na vseh mejnih prehodih za 23 %) v primerjavi z istim obdobjem leta 2004 (MNZ, 2005). Ocena obsega prometa s tovornjaki, ki jo vsako leto pripravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste, potrjuje visoko rast cestnega tovornega prometa v Sloveniji v zadnjih šestih letih. Ocenjujejo, da je na slovenskih državnih cestah med letoma 2001 in 2006 promet z lahkimi, srednjimi, težkimi tovornjaki in prikoličarji narasel za 52 %. Rast prometa z lahkimi in srednjimi tovornjaki je bila v tem obdobju manjša – okoli 24 %, precej večja pa je bila s težkimi tovornjaki in prikoličarji – okoli 99 % (DRSC, 2006).

Delež letalskega in pomorskega tovornega prometa na ozemlju Slovenije ni velik, vendar je pomorski promet oziroma Luka Koper, kot najpomembnejši tovorni terminal v državi, izredno pomemben vir in cilj kopenskih tovornih tokov. Obseg pomorskega prometa že leta vseskozi narašča, od leta 1990 do 2006 v povprečju za slabih 7 % na leto. Obseg letalskega tovornega prometa, ki poteka večinoma prek letališča Ljubljana, pa se že nekaj časa spreminja. Zadnji večji porast je moč opaziti po vključitvi Slovenije v EU, ko se je med letoma 2004 in 2006 v povprečju začel povečevati za 20 % na leto.

Glede na stanje prometne politike in (ne)konkurenčnost železnic v Sloveniji lahko pričakujemo nadaljevanje neugodnega razvoja s povečevanjem obsega in deleža cestnega tovornega prometa ter upadom deleža železnic. Na prostem trgu prometnih storitev, ki ne vključuje vseh stroškov, ki jih povzroča posamezni prevozni način, je cestni tovorni prevoz konkurenčnejši, saj je praviloma hitrejši, cenejši ter bolj zanesljiv in prilagodljiv od drugih. Take trende pospešujejo tudi procesi v proizvodnji in trgovini, npr. z dostavo v pravem času, ki zahteva prilagodljiv prevozni način. Hkrati se povečujeta proizvodnja in trgovina z blagom večjih vrednosti, pri prevozu katerega prevladuje cestni promet, zmanjšuje pa se proizvodnja in trgovina razsutega tovora, ki ga je tradicionalno prevažala železnica. Dodaten impulz cestnemu tovornemu prometu v Sloveniji je bil vstop v EU, ki je odpravil administrativne ovire na mejah. Poleg tega pa usklajevanje nacionalnih železniških sistemov, ki bo omogočilo bolj tekoč železniški prevoz prek državnih meja, še poteka.

Tudi v EU v tovornem prometu prevladuje cestni. Njegov delež z leti narašča in je leta 2004 znašal 78 %. Na drugi strani bolj trajnostne oblike (železniški in rečni promet) upadajo.


Podatke o cestnem blagovnem prevozu (javnem in za lastne potrebe) zbira Statistični urad Republike Slovenije in jih objavlja v redni letni serijski publikaciji Statistični letopis. Od leta 2001 podatki izhajajo iz rednih poročil poslovnih subjektov (pravne in fizične osebe), ki imajo v lasti, najemu ali upravljanju registrirana tovorna motorna vozila z vsaj dvema tonama nosilnosti. Izbor poročevalcev temelji na četrtletnem vzorcu, katerega osnova je Register motornih vozil, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Podatke registra MNZ primerjajo s podatki iz Poslovnega registra Slovenije. Starejši podatki (obdobje 1992–2000) so ocenjeni na podlagi prejšnjega raziskovanja tega prevoza, poskusnih projektov, izvedenih v letih 1999 in 2000, tekočega raziskovanja cestnega blagovnega prevoza, podatkov o mejnih prehodih tovornih vozil, rezultatov štetja prometa in podatkov o poslovnih subjektih, ki se ukvarjajo s cestnim blagovnim prevozom.

Pri cestnem prevozu blaga je vključen ves prevoz, ki so ga opravila slovenska vozila v Sloveniji in tujini. Iz podatkov pa ni razviden delež poti, ki so jih domači prevozniki s ciljem ali izvorom tovora v tujini prepeljali po domačem omrežju. Prav tako ni podatkov o cestnih prevozih, ki so jih po slovenskem ozemlju opravila tuja vozila.

Podatke o železniškem tovornem prometu Statističnemu uradu Republike Slovenije zagotavljajo Slovenske železnice, in sicer od leta 1992. Sem je vključen ves prevoz na območju Slovenije. Podatki o celotnem pristaniškem prometu v Sloveniji se nanašajo na pristanišča Koper, Izola in Piran, podatki o celotnem tovornem prometu na slovenskih letališčih pa na letališča Ljubljana, Maribor in Portorož (upoštevani so vsi poslovni subjekti, ki se ukvarjajo z navedenima dejavnostma). V podatkih o zračnem in ladijskem prometu pa so zajeti vsi prevozi (tudi oziroma predvsem v tujini), ki jih opravita slovenska prevoznika Adria Airways in Splošna plovba.

EEA pridobiva podatke o obsegu in sestavi tovornega prometa po skupnem vprašalniku za prometno statistiko, ki so ga pripravili Eurostat, Evropska konferenca ministrov za promet (ECMT) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE).

Seznam uporabljenih virov

- DRSC, 2008: Opravljeno prometno delo na državnih cestah 2001–2006. (11. 8. 2008)

- EEA, 2006: TERM 2006 13b – Modal split in freight transport. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency

- MNZ, 2005: Splošni pregled prehodov preko državne meje 2000–2004. Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve

- Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Intermodalnost: čas za sinergijo), Uradni list RS, št. 58/2006

- SURS, 2004: Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Prevedla Mojca Zlobec, Vojin Šegan. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije.

- SURS, 2005: Blagovni prevoz po cestah in železnicah v letu 2004. Povzetek gradiva novinarske konference SURS, 30. 11. 2005. Pripravil Vojko Šegan. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije. (31. 3. 2006)

- SURS, 2008: Statistični letopisi 1996–2007. (citirano 27. 7. 2008)

- SURS, 2008a: Transport. Metodološka pojasnila. (citirano 27. 7. 2008)


TWITTER