KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj


Onesnaženost podzemne vode izbranih vodnih teles z nitrati (NO3) prikazujemo z deležem merilnih mest, na katerih so bile mejne vrednosti koncentracij nitratov v odvzetih vzorcih presežene stalno, občasno ali nikoli. Vodna telesa podzemne vode z vodonosniki aluvijalnega in kraško-razpoklinskega tipa so izbrana glede na pomembnost za oskrbo s pitno vodo. Standard kakovosti (dopustna mejna vrednost) za nitrate v podzemni vodi v Sloveniji je določena v Uredbi o standardih kakovosti podzemne vode (Uradni list RS, 100/2005) in znaša 50 mg NO3/l.


Grafi

Slika VD05-1: Pogostost prekomerne obremenitve z nitrati (koncentracije več kot 50 mg NO3/l) na merilnih mestih na izbranih vodnih telesih v letu 2005
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007

Prikaži podatke
Savska kotlina in Ljubljansko barje Savinjska kotlina Krška kotlina Kraška Ljubljanica Mursko polje Obala in Kras z Brkini Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota
skupaj število 33 13 11 2 12 3 9
brez preseganj število 30 4 10 2 6 3 8
brez preseganj % 91 31 91 100 50 100 89
občasna preseganja število 0 2 1 0 3 0 0
občasna preseganja % 0 15 9 0 25 0 0
stalna preseganja število 3 7 0 0 3 0 1
stalna preseganja % 9 54 0 0 25 0 11
Slika VD05-2: Gibanje koncentracij nitratov na opazovanih vodnih telesih podzemne vode
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, leto 2007

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Savska kotlina in Ljubljansko barje mg NO3/l 22.2 22.3 21.9 20.3 20 29.6 22.4 26.2
Savinjska kotlina mg NO3/l 52.4 44.1 47.5 55.8 43.9 47.3 55.6 48.8
Krška kotlina mg NO3/l 24.3 27.9 22.5 26.8 31.6 25.4 31.9 27.7
Mursko polje mg NO3/l 57 47.9 56.8 41.5 46 41.1 45.2

Cilji

Zniževanje vsebnosti nitratov v podzemni vodi na obremenjenih delih vodnih teles podzemne vode.

Doseganje mejnih vrednosti za nitrate v pitni vodi v skladu s pravilnikom o pitni vodi.


Standard kakovosti za nitrate je bil leta 2005 najpogosteje presežen v vodnih telesih podzemne vode v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo v severovzhodni Sloveniji (Mursko polje, Savinjska kotlina), manj pogosto pa v Savski kotlini in Ljubljanskem barju, Krški kotlini ter v aluvijalnem delu vodnega telesa podzemne vode Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota.

V vodnih telesih z vodonosniki, kjer prevladuje kraška in razpoklinska poroznost, so bile vsebnosti nitratov nizke (nižje od 10 mg NO3/l).


Podzemna voda v Sloveniji je razmejena na 21 vodnih teles podzemne vode v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo (aluvialnih vodonosnikih) in s kraško-razpoklinsko poroznostjo (Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS, 63/2005).

Kakovost podzemne vode v Sloveniji se opazuje v okviru državnega monitoringa voda (MOP, ARSO). Spremlja se onesnaženje vodnih teles podzemne vode v plitvih vodonosnih slojih z medzrnsko poroznostjo v ravninskih delih rečnih dolin (naseljena območja in kmetijske površine) in vodnih teles podzemne vode v kraških in razpoklinskih vodonosnikih, kjer je onesnaženje zaradi rabe prostora manjše.

V letu 2005 se je monitoring izvajal na 15 od 21 vodnih teles podzemne vode. Za prikaz kazalcev okolja je izbranih 7 vodnih teles podzemne vode glede na zastopanost posameznih tipov vodonosnikov pri oskrbi s pitno vodo. Viri pitne vode v Sloveniji so približno 60% v aluvialnih vodonosnikih, 40% pa v kraških in razpoklinskih vodonosnikih. Za prikaz kazalca so izbrana vodna telesa podzemne vode: Savska kotlina in Ljubljansko barje: 33 merilnih mest (aluvij), Savinjska kotlina: 13 merilnih mest (aluvij), Krška kotlina: 11 merilnih mest (aluvij), Mursko polje: 12 merilnih mest (aluvij), Kraška Ljubljanica: 2 merilni mesti (kras), Obala in Kras z Brkini: 3 merilna mesta (kras) ter Goriška brda in Trnosko-Banjška planota: 9 merilnih mest (kras in aluvij).
Struktura mreže merilnih mest na izbranih vodnih telesih podzemne vode v letu 2005 je bila: črpališča pitne vode (28%), industrijski vodnjaki (11%), privatni vodnjaki (30,5%), vrtine (29,3%) in izviri (1,2%). Vzorčenje je potekalo 2- do 4-krat na leto.

Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (Ur. l. RS, št. 100/05).


TWITTER