KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2018 znašali 243 kt CO2 ekv. Sektor LULUCF je od leta 2014 dalje neto emitent, kar pomeni, da so izpusti v sektorju večji kot ponori. K zmanjšanju ponorov v sektorju je največ prispeval posek v gozdovih, ki se je v primerjavi z letom 2017 po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije povečal za približno 22 %. Skrbi nas lahko dejstvo, da je približno dve tretjini vrednosti poseka v letu 2018 predstavljala sanitarna sečnja, kar pomeni, da so posledice naravnih ujm in gradacije podlubnikov v slovenskih gozdovih še vedno močno prisotne.


Kazalec Neto izpusti TGP kaže potek vseh izpustov TGP, ki nastanejo zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (sektor LULUCF) in opisuje ravnovesje med odvzemi po ponorih in izpustih po virih, in sicer za naslednje toplogredne pline: CO2, N2O in CH4. K neto izpustom TGP največ prispeva izpust in odvzem CO2, ki sta posledici sprememb zaloge ogljika v nadzemni in podzemni biomasi, odmrlem lesu, opadu, tleh in pridobljenih lesnih proizvodih. Neposredni izpust N2O nastaja kot posledica osuševanja oz. drenaže tal, medtem ko neposredni in posredni izpust N2O nastajata zaradi mineralizacije dušika, ki je povezana z izgubo organske snovi v tleh zaradi sprememb rabe zemljišč. Relativno majhen delež izpustov k vrednosti kazalca prispevajo izpusti CO2, N2O in CH4 zaradi gorenja biomase, ki so posledica gozdnih požarov.


Grafi

Slika PO31-1: Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF leta 2005 in v obdobju 2010−2018
Prikaži podatke

Vrednost kazalca leta 2005

Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2018

2005

-7120,90

2010

-6125,46

2011

-6041,77

2012

-5976,13

2013

-7326,91

2014

36,91

2015

-9,28

2016

142,72

2017

-175,11

2018

243,14


Cilji

Državni cilji zmanjšanja izpustov, ki so določeni v OP TGP, v obdobju do leta 2020 po Odločbi 406/2009/ES ne vključujejo izpustov in ponorov povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom.


Neto izpusti TPG v sektorju LULUCF so leta 2018 znašali 243 kt CO2 ekv. Glede na leto prej so se povečali za 239 %. K zmanjšanju ponorov oz. povečanju neto izpustov v sektorju je največ prispeval posek v gozdovih, ki se je v primerjavi z letom 2017 po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije povečal za približno 22 %. Skrbi nas lahko dejstvo, da je približno dve tretjini vrednosti poseka v letu 2018 predstavljala sanitarna sečnja, kar pomeni, da so posledice naravnih ujm in gradacije podlubnikov še vedno močno prisotne v slovenskih gozdovih. Na ravni glavnih kategorij, po katerih se poroča v skladu s smernicami UNFCCC za sektor LULUCF, so ponor v letu 2018 prispevali njivske površine (-139 kt CO2 ekv), travinje (-397 kt CO2 ekv) in pridobljeni lesni proizvodi (-126 kt CO2 ekv) v skupni višini -662 kt CO2 ekv. Na drugi strani so bili leta 2018 vir izpustov v višini 905 kt CO2 ekv naslednje kategorije: gozdna zemljišča, mokrišča, naselja in druga zemljišča, od katerih so kar 79 % izpustov prispevala gozdna zemljišča.

Vrednost kazalca se je v obdobju 2010−2018 zmanjšala za 104 %, kar pomeni, da so bili ponori v primerjavi z letom 2010 več kot izničeni, sektor pa je v letu 2018 deloval kot neto emitent. Že v obdobju 2005−2010 je zaslediti padajoč trend ponorov v sektorju, kar lahko pripisujemo spremembi gozdarske politike, katere usmeritve za gozdove so spodbujale intenzivnejšo prakso gospodarjenja, kar se kaže tudi v povečevanju možnega poseka v okviru gozdnogospodarskih načrtov. Eden od razlogov za padajoč trend ponorov je tudi bližanje višine lesne zaloge optimalni. Upad ponorov je zaslediti predvsem od leta 2014 dalje, ko se je skupni posek, predvsem na račun povečane sanitarne sečnje, še povečal (za cca. 50 %), poleg tega pa se je izrazito povečala tudi mortaliteta. Podatki za obdobje 2012−2018, ki so bili zbrani v okviru nacionalne gozdne inventure, kažejo, da se je mortaliteta v gozdovih povečala za okoli 300 % glede na raven iz obdobja 2007−2012.


Cilji in pravna podlaga
Cilji za ta kazalec v OP TGP niso opredeljeni.

Metodologija izračuna
Kazalec Neto izpusti TGP (kt CO2 ekv) vključuje vse odvzeme po ponorih in izpuste po virih, ki nastanejo zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • izpust in odvzem CO2 zaradi rabe zemljišč in sprememb rabe zemljišč,
  • izpust in odvzem CO2 za pridobljene lesne proizvode,
  • neposredni izpust N2O zaradi osuševanja oz. drenaže tal,
  • neposredni in posredni izpust N2O zaradi mineralizacije dušika,
  • izpusti CO2, N2O in CH4 zaradi gorenja biomase.

Neto izpusti TGP se izračunajo kot seštevek vseh ponorov in izpustov TGP v sektorju in so izražene v kilotonah CO2 ekvivalenta. Za izračun izpusta in ponora CO2 po glavnih kategorijah zemljišč (gozdna zemljišča, njivske površine, travinje, mokrišča, naselja, ostala zemljišča) so potrebni podatki o rabi zemljišč in spremembah rabe zemljišč (površine) in podatki o spremembah zaloge ogljika po petih skladiščih ogljika. To so: nadzemna in podzemna živa biomasa, odmrli les, opad in organski ogljik v tleh, na podlagi katerih se izračunajo emisijski faktorji. Če poenostavimo, se izpust in ponor CO2 za zemljiške kategorije izračuna kot zmnožek površin in emisijskih faktorjev. Za ključne kategorije so potrebni podatki, ki so specifični za državo, medtem ko se za manj pomembne kategorije uporabljajo privzeti emisijski faktorji v skladu z vrednostmi, ki so navedene v smernicah IPCC. Za izračun neposrednega izpusta N2O, ki je posledica osuševanja oz. drenaže tal, so potrebni podatki o organskih tleh (histosoli). Neposredni in posredni izpust N2O zaradi mineralizacije dušika, se izračunata na podlagi sprememb rabe zemljišč, in sicer le v primerih, kjer je rezultat spremembe zaloge organskega ogljika v tleh negativen (tj. izguba organske snovi). Za izračun izpustov CO2, N2O in CH4, ki nastanejo zaradi gorenja biomase, so potrebni podatki o opožarjeni površini, vrsti požara in zalogah ogljika na tej površini, pri čemer se uporabljajo emisijski faktorji v skladu s privzetimi vrednostmi IPCC.

Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
V primeru, da kazalec ne sledi cilju, je treba preveriti možen vzrok izpustov ‒ ali so izpusti posledica same velikosti površine zemljišč, spremembe rabe zemljišč oz. velikosti emisijskega faktorja, ki je povezan z načinom gospodarjenja.

Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF je prikazan v tabeli (Tabela 1).

Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Neto izpusti TGP  v sektorju LULUCF

Podatek

Enota

Vir

Razpoložljivost podatka

Datum zajema

Neto izpusti TGP

kt CO2 ekv

UNFCCC

marca za leto X − 2

15.03.2020

Podatki za obdobje: 2005, 2010−2018
Geografska pokritost: Slovenija

Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
Točnost podatkov se v zadnjih letih izboljšuje zaradi boljše razpoložljivosti podatkov, na podlagi katerih se izračunavajo emisijski faktorji. Slabost kazalca so prostorski podatki, ki so potrebni za izračun izpustov. Ti so sicer na voljo v vektorski obliki na letni ravni, vendar so za ugotavljanje sprememb rabe zemljišč neustrezni oz. nezanesljivi. Podatki o površinah in spremembah rabe zemljišč za potrebe poročanja UNFCCC se zato ugotavljajo na sistematični kilometrski mreži s točkovnim vzorčenjem.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki za pripravo kazalca so na razpolago.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost:                  1
Točnost:                          1
Časovna primerljivost:    1
Prostorska primerljivost: 1


youtube channel

TWITTER