KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Status naravne vrednote ima na ozemlju Slovenije 14.970 vreden del narave, med katerimi je tudi 9083 podzemnih jam. Posegi in dejavnosti na naravnih vrednotah se lahko izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti.


Kazalec prikazuje delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih vrednot in varstveni režim vstopa v jame.

Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.

Državnega pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen in za katere je pristojna država. Preostale so lokalnega pomena in jih varuje lokalna skupnost. Vse naravne vrednote v zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država, so državnega pomena. Prav tako so državnega pomena tudi vse podzemske jame, ki jim je bil podeljen status podzemske geomorfološke naravne vrednote.

S predpisom je vsaki od jam določen tudi eden od treh varstvenih režimov glede vstopa. Jame se po režimu vstopa delijo na zaprte jame, v katerih je naravno jamsko okolje tako ranljivo, da bi ga lahko poškodoval ali ogrozil vsak vstop oseb v jamo, odprte jame z nadzorovanim vstopom, v katerih je naravno jamsko okolje tako ranljivo, da bi ga lahko poškodoval ali ogrozil vsak nenadzorovan vstop oseb v jamo in odprte jame s prostim vstopom, ki jih nenadzorovan vstop oseb ob upoštevanju splošnega varstvenega režima ne more poškodovati.


Grafi

Slika NV04-1: Delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih enot
Viri:

Register naravnih vrednot, Agencija RS za okolje, 2011.

Prikaži podatke
2011
geomorfološke število 1799
podzemne geomorfološke število 208
geološke število 681
hidrološke število 1805
botanične število 709
zoološke število 475
ekosistemske število 1179
drevesne število 2015
oblikovane število 117
krajinske število 0
-
nežive (geomorfološke, geološke, hidrološke) razen jame število 4493
žive (botanične, zoološke, ekosistemske ipd.) število 4495
nežive (geomorfološke, geološke, hidrološke) razen jame % 50
žive (botanične, zoološke, ekosistemske ipd.) % 50
Slika NV04-2: Varstveni režim glede vstopa v jamo
Viri:

Register naravnih vrednot, Agencija RS za okolje, 2011.

Prikaži podatke
2011
zaprte jame število 6
odprte jame z nadzorovanim vstopom število 211
odprte jame s prostim vstopom število 8866
zaprte jame % 0.07
odprte jame z nadzorovanim vstopom % 2.32
odprte jame s prostim vstopom % 97.61

Cilji

• Ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli narave opredeljeni za naravno vrednoto določene zvrsti ter v največji možni meri tudi vseh drugih lastnosti,
• obnovitev poškodovanih oz. uničenih naravnih vrednot,
• zagotovitev rabe naravnih vrednot na način, ki jih ne ogroža,
• zagotovitev ex-situ varstva za naravnih vrednot, katerih ohranjanje v naravi, na mestu nahajališča ni možno.


Status naravne vrednote ima 14.970 vreden del narave, od tega 5887 naravnih vrednot in 9083 podzemnih jam. Vse podzemne jame so državnega pomena, med ostalimi naravnimi vrednotami pa jih je 2106 (35,77 %) državnega pomena in 3781 (64,23 %) lokalnega pomena. Državnega pomena so ne glede na strokovna merila vse naravne vrednote znotraj zavarovanih območij, ki jih je ustanovila država, zaradi zagotavljanja enotnega upravljanja.

Gostota naravnih vrednot za celo Slovenijo znaša 0,29 na km2, oziroma ena naravna vrednota na 3,23 km2. Med naravnimi vrednotami je 3066 objektov (52,1 %), ki so v prostoru prikazani kot točke, 2821 (47,9 %) pa jih ima poleg točke, ki je nosilka identitete, še poligon, ki omejuje območje naravne vrednote. Skupna površina vseh poligonov znaša 2463,91 km2, kar znaša 12,15 % površine države. Prevladujejo manjši poligoni, saj jih je večjih od 1 km2 le 347. Površinsko največji sta geomorfološki naravni vrednoti planota Pokljuka in planota Jelovica, sledijo pa narivna struktura Nanos in Kraški rob.

S spremembo pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot julija 2010 je bilo 9083 jamam podeljen status podzemske geomorfološke naravne vrednote državnega pomena. To pomeni, da znaša gostota jam - naravnih vrednot 0,448 jame na km2, oziroma ena jama na 2,232 km2. V idealnem primeru bi imelo vseh 217 zaprtih jam in odprtih jam z nadzorovanim vstopom na vhodu vrata, kar bi v povezavi s podelitvijo skrbništva zagotavljalo dejanski nadzor jame. Trenutno je z vrati opremljenih 83 jam, 22 jam je opredeljenih kot turističnih. Evidentiranih je tudi 88 jam grobišč. Čeprav ni sistematično zbranih podatkov o onesnaženosti jam za celotno Slovenijo, lahko na podlagi podatkov ocenimo, da je v nižinskih kraških območjih onesnaženih med 15 in 20 % jam.

Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se praviloma ohranja obstoječa raba, možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva. Naravno vrednoto in neposredno okolico se po predpisanem postopku lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno. Vrednote, razvrščene po pomenu na vrednote državnega in lokalnega pomena, lahko nato država ali lokalna skupnost dodatno varuje z ukrepi varstva, ki jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (pogodbeno varstvo, skrbništvo, začasno in trajno zavarovanje ter obnova).


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Cilji so povzeti iz Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06).
Register naravnih vrednot se vodi na podlagi 39. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2, Uradni list RS, št. 96/04), 4. člena Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04,70/06, 58/09, 93/10).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Register naravnih vrednot. Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za okolje in naravo, Sektor za ohranjanje narave.
Datum zajema podatkov za kazalec: 21. 10. 2011.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo ob spremembi Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Metodologija obdelave podatkov:
Gostota naravnih vrednot in gostota jam za območje Slovenije sta izračunani na podlagi planimetrično določene površine države brez morskih površin, ki znaša 20.274 km2.
Podatki so zaradi preglednosti preračunani v deleže.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Uporabljeni so uradni podatki, objavljeni v Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so točni.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1


Related indicators