KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Naša družba, njeni sistemi proizvodnje in potrošnje, temelji na rabi surovin, kot so biomasa, fosilna goriva in minerali. S povečanjem ekstrakcije surovin se povezani okoljski in družbeni vplivi približujejo k ali že presegajo naravne meje.

Po razpoložljivih podatkih OZN Slovenija v obdobju 1990 do 2015 ni dosegla ločitve gospodarskega razvoja od porabe surovin.

Leta 2015 je le pet držav EU: Nemčija, Avstrija, Slovenija, Belgija in Nizozemska v reciklažo oddalo vsaj polovico svojih komunalnih odpadkov.

Na Finskem so na podlagi večletnih raziskav predlagali trajnostno letno ciljno raven osmih ton na osebo kot sprejemljiv materialni odtis gospodinjstva.


Kazalec prikazuje ločitev rabe surovin od gospodarske rasti, nastajanje in recikliranje odpadkov v EU ter materialni odtis gospodinjstev na Finskem in orodje za izmero materialnega odtisa življenjskega sloga.

Da bi dosegli trajnostno rabo virov je nujno, da ločimo razvoj družbe, merjene z BDP ali HDI (Human Development Index), od rabe surovin (raw materials). Eden od kazalcev, ki se uporablja za oceno rabe surovin v družbi in doseganje povezanih SDG, je „materialni odtis“, ki meri vsoto vseh surovin, ki se uporabljajo v dobavnih verigah blaga in storitev.

Pri ocenjevanju trendov ločevanja rabe virov od ekonomske uspešnosti lahko ločimo dve vrsti ločevanja: Relativno ločevanje dosežemo, kadar gospodarska rast presega rast rabe virov (materials). Nasprotno pa doseganje gospodarske rasti in hkrati zmanjšanje celotne rabe virov imenujemo absolutna ločitev. Medtem ko oba primera pomenita povečanje učinkovitosti rabe surovin (raw materials), je le slednje mogoče razumeti kot sredstvo za zmanjšanje pritiskov na okolje.


Grafi

Slika PG10-1: PG10-1 Ločitev materialnega odtisa, Slovenija
Prikaži podatke
Slika PG10-2: PG10-2 Nastajanje in recikliranje komunalnih odpadkov v EU, 2015
Prikaži podatke
EU 28 Romunija Poljska Ceška Slovaška Estonija Madžarska Hrvaška Belgija Bolgarija Latvija Španija Švedska Litva Slovenija Portugalska (podatki za leto 2014) Združeno kraljestvo Italija Finska Francija Grcija (podatki iz leta 2012) Nizozemska Avstrija Irska (podatki iz leta 2012) Malta Luksemburg Nemcija Ciper Danska
Nastali komunalni odpadki 474 247 286 316 329 359 377 393 418 419 433 434 447 448 449 453 485 486 500 501 507 523 560 587 624 625 625 638 789
Reciklirani komunalno odpadki 215 32 121 94 49 102 121 71 223 123 116 144 215 149 242 138 211 212 203 199 98 271 319 215 42 302 413 115 365
Slika PG10-3: PG10-3: Materialni odtis gospodinjstev na Finskem
Prikaži podatke

Cilji

V OZN Agendi 2030 je zapisanih 17 globalnih ciljev trajnostnega razvoja, med katerimi sta za trajnostno rabo virov in zmanjšanje materialnega odtisa ključna predvsem dva:

  • Cilj SDG 12: Trajnostna potrošnja in proizvodnja. 12.2: Trajnostno upravljanje in uporaba naravnih virov

  • Cilj SDG 8: Spodbujati trajnostno, vključujočo in trajnostno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlovanje ter dostojno delo za vse. Ciljni cilj 8.4: postopno izboljšati globalno učinkovitost rabe virov v potrošnji in proizvodnji do leta 2030 ter si prizadevati za ločitev gospodarske rasti od degradacije okolja v skladu z 10-letnim okvirni programov za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo


Nekatere študije in raziskave kažejo, da »čeprav obstajajo velike razlike med gospodinjstvi glede ravni in sestave materialnih odtisov, je očitno, da je današnji udoben zahodni življenjski slog s sedanjo infrastrukturo, tehnologijo in dobrinami daleč od tega, da bi ustrezal  zmogljivostim našega planeta in težko si je predstavljati, da bi se lahko razširil v vse države sveta ne da bi drastično porušil naravno ravnovesje. Zato je zmanjšanje materialnih odtisov nujno.« (Lettenmeier et al. 2012).

Krožno gospodarstvo je ključna pot za trajnostno upravljanje virov. Evropska Komisija navaja, da bo akcijski načrt krožnega gospodarstva pripomogel k doseganju tako ciljev trajnostnega razvoja kot prispeval k zmanjšanju potreb po virih, s čimer se poveča varnost virov in zmanjša pritisk na okolje.

Ločitev materialnega odtisa Slovenije

Po razpoložljivih podatkih OZN analize SCP-HAT za obdobje 1990 do 2015 Slovenija ni dosegla ločitve gospodarskega razvoja od porabe surovin.

Ker produktivnost virov meri količino ekonomske proizvodnje, proizvedene z določeno količino materialnih virov, ga Evropska komisija uporablja za spremljanje učinkovitosti rabe virov. Torej Komisija meri ločitev uporabe materialov od gospodarske rasti. Vendar se lahko v razmerah relativne ločitve splošna poraba materiala kljub povečanju produktivnosti virov poveča. Absolutna ločitev pomeni, da poraba virov v pogojih gospodarske rasti upada ali ostane stabilna.

Nastajanje in recikliranje komunalnih odpadkov v EU 28 na prebivalca, 2015

Osnovni koncept krožnega gospodarstva prikazuje sistem proizvodnje in potrošnje, ki se opira na recikliranje, ponovno uporabo, popravilo, predelavo, skupno rabo izdelkov, spreminjanje vzorcev potrošnje in novih poslovnih modelov in sistemov.

Leta 2015 je bilo nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca v EU najvišje na Danskem (789 kg / prebivalca), na Cipru (638 kg / prebivalca),) in v Nemčiji (625 kg / prebivalca), najnižje pa v Romuniji (247 kg / prebivalca), na Poljskem (268 kg / prebivalca) in na Češkem (316 kg / prebivalca). Hkrati podatki kažejo na velike razlike v uspešnosti stopnje recikliranja med državami članicami EU. Leta 2015 je le pet držav: Nemčija, Avstrija, Slovenija, Belgija in Nizozemska v reciklažo oddalo vsaj polovico svojih komunalnih odpadkov. Luksemburg, Švedska, Danska, Italija, Združeno kraljestvo, Poljska, Finska in Francija so reciklirali nekaj manj kot polovico svojih komunalnih odpadkov (med 40 - 44%).

Materialni odtis gospodinjstev na Finskem

Uradnih statističnih podatkov o materialnem odtisu gospodinjstev kaže da še ni. Obstaja pa vrsta raziskav in študij, s katerimi so se lotili raziskati področje materialnega odtisa gospodinjstev, denimo v Španiji, Nemčiji, na Finskem in v nekaterih mednarodnih organizacijah.

Eden od objavljenih strokovnih člankov ocenjuje materialne odtise gospodinjstev, ki živijo na minimalnem socialnem prejemku na Finskem, in obravnava posledice v smislu okoljske in socialne trajnosti. Gospodinjstva z nizkimi dohodki imajo nižji materialni odtis od povprečja in večina materialnih odtisov je pod socialno vzdržno raven potrošnje, ki temelji na spodobnih minimalnih referenčnih dohodkih. Vendar pa je količina virov, ki jih večina gospodinjstev porabi, še vedno vsaj dvakrat višja, kot je potrebna za okoljsko trajnost. Ukrepi pa bi morali biti usmerjeni predvsem v zmanjšanje materialnih odtisov premožnejših gospodinjstev.

Grafično predstavljeni rezultati študije razkrivajo, da se je materialni odtis sodelujočih samskih gospodinjstev gibal od 7 do 35 ton na leto, kar pomeni, da je bila 5-kratna razlika med gospodinjstvi, ki so porabila najmanj, in tistimi, ki so porabila največ. Brez teh dveh skrajnosti bi se materialni odtisi gibali med 11,4 in 26,8 tonami na leto, kar bi pomenilo največjo možno razliko zgolj s faktorjem 2,5. Rezultati kažejo, da je šest gospodinjstev preseglo materialni odtis na podlagi zmožnosti glede na spodoben minimalni referenčni dohodek, vendar so še vedno ostali pod ravnjo povprečnega Finca. Sorazmerno večji materialni odtis teh gospodinjstev je bila posledica potovanja, najema poletne koče in / ali rednejše uporabe osebnega avtomobila.

V naslednjih raziskavah na Finskem je bila uvedena trajnostna letna ciljna raven osmih (8) ton na osebo kot sprejemljiv materialni odtis gospodinjstva.

Poslovni in politični pristopi k zmanjšanju materialnega odtisa

WBCSD (World Business Council for Sustainable development) je razvil orodje za merjenje materialnega odtisa življenjskega sloga (Lifestyle Material Footprint).Upošteva šest glavnih življenjskih področij, ki so odgovorna za največji delež porabe materialov/snovi, povezanih z življenjskim slogom, Ti so:

1. Hrana in prehrana. Primer: poraba 1 kg govejega mesa znaša 46,2 kg materialnega odtisa; 1 kg paradižnika ima materialni odtis 2,09 kg.

2 . Stanovanje, vključno s stanovanjsko infrastrukturo, porabo energije in neposredno porabo vode. Primer: 1 kWh električne energije, proizvedene v elektrarnah na premog, ima materialni odtis 8,5 kg; 1 kWh električne energije, ustvarjene z vetrno močjo, ima materialni odtis 0,09 kg.

3. Mobilnost, vključno z mobilno infrastrukturo in prevoznimi sredstvi, kot so hoja in uporaba avtomobila, kolesa, javnega in zračnega prometa, tako za vsakdanjo mobilnost kot za turizem. Primer: 1 km prevožen z avtomobilom ima materialni odtis 2,02 kg / prebivalca; 1 km potovanja z letalom ima materialni odtis 0,4 kg / prebivalca; 1 km vožnje z vlakom ima materialni odtis 0,29 kg / prebivalca; 1 km vožnje s kolesom ima materialni odtis 0,05 kg / prebivalca.

4. Izdelki, razvrščeni v 7 skupin: električne in elektronske naprave, oblačila, čevlji, kozmetika in osebna nega, nakit, pohištvo in izdelki iz papirja. Primer: 1 kg losjona za telo ima materialni odtis 3,7 kg.

5. Prosti čas, vključno s športom, hobiji, kulturnimi in družabnimi dejavnostmi. Primer: 1h preživeta v fitnes centru ima materialni odtis 6,14 kg.

6. Drugi nameni, npr. hišni ljubljenčki. Primer: mačka ima ocenjen materialni odtis 3.000 kg na leto.

Povečanje učinkovitosti rabe virov je eden od ključnih elementov za zagotavljanje trajnostnega razvoja in kakovostnih delovnih mest v EU ter prinaša gospodarske priložnosti, izboljša produktivnost, zmanjša stroške in spodbudi konkurenčnost.

Sedmi okoljski akcijski program - 7 EAP  (EU, 2013) vključuje cilj, da se mora do leta 2020 izboljšati učinkovitost virov EU. Izboljšanje učinkovitosti virov lahko vpliva na manjše pritiske na okolje z zmanjšanjem celotne porabe materialov v gospodarstvu. Prav tako lahko prispeva k ohranjanju gospodarskega razvoja z zagotavljanjem ustrezne oskrbe z viri in naložbami v inovacije, hkrati pa povečuje globalno konkurenčnost (OECD, 2015).

Vodilna pobuda „Evropa, gospodarna z viri“ (ES, 2011a) strategije Evropa 2020 je namenjena spodbujanju ločevanja gospodarske rasti od uporabe virov. Splošni cilji te pobude se uresničijo v Načrtu za učinkovito rabo virov EU (ES, 2011 b), katerega cilj je zagotoviti večjo gospodarsko uspešnost in hkrati zmanjšati pritisk na naravne vire. Učinkovita raba virov je obravnavana kot sredstvo za dosego tega cilja, produktivnost virov pa je glavni kazalnik za spremljanje napredka ukrepov v načrtu. Niti časovni načrt niti katera koli druga politika ali strategija EU ne določa količinskih ciljev za izboljšanje produktivne rabe virov, čeprav so nekatere države članice sprejele nacionalne cilje. V Načrtu za učinkovito rabo virov se je Evropska komisija zavezala, da bo razpravljala in podprla pripravo kazalnikov in ciljev učinkovite rabe virov. V 7 EAP pa je zapisano, da bodo „kazalniki in cilji učinkovite rabe virov zagotovili potrebne smernice za javne in zasebne odločevalce pri preoblikovanju gospodarstva. Ko bodo na ravni Unije dogovorjeni, bodo takšni kazalniki in cilji postali sestavni del 7 EAP.« Čeprav cilji do danes niso bili opredeljeni, je od leta 2013 objavljen nabor kazalnikov v obliki preglednice učinkovite rabe virov (ES, 2015a).


Metodologija

 

 

 

Cilji in pravna podlaga

OZN Agenda 2030 s 17 globalnimi cilji trajnostnega razvoja

https://sdg-tracker.org/sustainable-consumption-production

https://unstats.un.org/sdgs/metadata/files/Metadata-08-04-01.pdf

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

- SCP-HAT podatki so zbrani za obdobje 1990 – 2015. Orodje za analizo žarišč za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo (SCP-HAT), OZN za okolje, oddelek za gospodarstvo (The SCP Hotspots Analysis Tool (SCP-HAT), UN Environment, Economy Division. http://scp-hat.lifecycleinitiative.org/module-1-country-profile/http://scp-hat.lifecycleinitiative.org/module-2-scp-hotspots/. Orodje za analizo žarišč za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo (SCP-HAT) združuje v en sam okvir nacionalne okoljske in družbene podatke (tj. teritorialne račune) z informacijami o trgovanju za oceno kazalcev pritiska in vpliva na okolje v celotni ponudbi (t.i. odtisi). Cilj orodja za analizo žarišč za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo (SCP-HAT) je določiti območja žarišč nevzdržne proizvodnje in potrošnje. Orodje je pripravila Iniciativa za življenjski cikel (Life Cycle Initiative ) skupaj z Mrežo en planet (One Planet Network) in Mednarodnim panelom OZN za vire (International Resource Panel). Prvi modul vsebuje ključne informacije o uspešnosti države v okviru politik, povezanih s SCP (Trajnostna potrošnja in proizvodnja). V drugem modulu je za analizo žarišč ne-trajnostne potrošnje in proizvodnje na ravni države in sektorja na voljo širok razpon kazalnikov SCP. Rezultati pomagajo prepoznati področja, kjer je potrebno politično delovanje.

-  Podatki za materialni odtis gospodinjstev na Finskem so bili objavljeni junija 2012. Povzeti so iz poročila, za katerega so bili podatki zbrani z intervjuji in vprašalnikom o vzorcih potrošnje 18 samskih gospodinjstev. Rezultate primerjajo s študijo o gospodinjstvih z različnimi stopnjami dohodka, s povprečnimi vzorci potrošnje in z dostojnimi minimalnimi referenčnimi dohodki. Drugi strokovni prispevek predstavlja rezultate iz več projektov in študij, ki so analizirale materialne odtise finskih gospodinjstev na mikro ravni in razvile možnosti za prehod k trajnostni potrošnji gospodinjstev. Začeli so pred 10 leti z vzpostavitvijo baze podatkov in metodologijo za oceno materialnega odtisa potrošnje gospodinjstev. Prvi projekti so se tako osredotočili na analizo materialov odtisov življenjskega sloga in razumevanje dejstev, ki so za njimi. V poznejši študiji je bila uvedena trajnostna letna ciljna raven osmih ton na osebo kot sprejemljiv materialni odtis gospodinjstva. Na podlagi tega so bili v poskusih z gospodinjstvi in ​​drugimi akterji v zadnjih projektih razviti in izvedeni ukrepi za prehod v zastavljeni cilj. Trenutno si občine, zasebni in izobraževalni akterji skupaj prizadevajo, da bi gospodinjstva sistematično zmanjšala svoj materialni odtis. Razberemo, da je zasnovana metodologija za materialni odtis življenjskega sloga primerna za zagotavljanje ustreznega vpogleda v porabo gospodinjstev, ponazoritev ciljev trajnosti in olajšanje prehoda k trajnostnemu načinu življenja. Michael Lettenmeier, Independent Researcher

- Metodologija za izračun materialnega odtisa življenjskega sloga, december 2016. Za oceno kazalcev materialnega odtisa se uporabljata dva pristopa: okoljsko razširjena analiza večregionalnih vhodov in izhodov (EE-MRIO) in ocena vpliva življenjskega cikla (LCIA). ​http://scp-hat.lifecycleinitiative.org/methods/. Izraz materialni odtis za gospodinjsko potrošnjo je vzpostavil Lettenmeier et al. (2009) in temelji na MIPS (vnos materiala na enoto storitve) metodologiji (Schmidt-Bleek, 1993). MIPS meri skupno količino materialov, ki so bili izvzeti ali premaknjeni iz njihovega prvotnega mesta v življenjskem ciklu izdelka ali storitve. Vključuje pet materialnih kategorij: abiotski in  biotski naravni viri, erozije v kmetijstvu in gozdarstvu ter parametri vode in zraka. https://docs.wbcsd.org/2016/12/WBCSD_Methodology_Material_Footprint.pdf. The Association for Supply Chain Management (ASCM) and World Business Council for Sustainable Development (WBCSD), Lifestyle Material footprint: An Explanation.

- Kazalci krožnega gospodarstva, Trajnostno upravljanje z viri, Ustvarjanje in recikliranje komunalnih odpadkov, Evropska komisija, Direktorat za okolje. https://ec.europa.eu/environment/ecoap/indicators/sustainable-resource-management_en

Datum zajema podatkov
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so iz leta 2012 oziroma 2015.

-      Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

-      Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Data processing methodology for country comparison

- EU 28: Podatki prikazujejo skupno količino nastalih komunalnih odpadkov in skupno količino recikliranih komunalnih odpadkov v letu 2015. Podatki za Grčijo in Irsko so iz leta 2012, Portugalsko pa iz leta 2014. Povprečje EU28 temelji na povprečju poročila za leto 2015 za vse 28 držav članic, razen Irske, Grčije in Portugalske.

- Podatki za generiranje odpadkov in recikliranje združujejo dve zbirki podatkov: skupno količino nastalih komunalnih odpadkov in skupno količino recikliranih komunalnih odpadkov v letu 2015 (v kg na prebivalca). Stopnja recikliranja se izračuna kot odstotek ustvarjenih komunalnih odpadkov, ki se reciklirajo, kompostirajo in anaerobno digestirajo.

https://ec.europa.eu/environment/ecoap/indicators/sustainable-resource-management_en

Information about the quality for country comperison

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Kazalec za ustvarjanje in recikliranje odpadkov je iz leta 2015.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

-      Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

• Orodje za analizo žarišč SCP, http://scp-hat.lifecycleinitiative.org/, http://scp-hat.lifecycleinitiative.org/module-1-country-profile/

https://ec.europa.eu/environment/ecoap/indicators/sustainable-resource-management_en

https://unstats.un.org/sdgs/metadata/files/Metadata-08-04-01.pdf

• SUSTAINABLE DEVELOPMENT GOAL 12, Ensure sustainable consumption and production patterns

 https://sdg-tracker.org/sustainable-consumption-production

• Poročilo o razvoju 2019, UMAR, http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2019/Porocilo_o_razvoju_2019.pdf

• Resource efficiency, Evropska agencija za okolje,

https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/resource-efficiency

•  How does income redistribution affect households’ material footprint? L.A.LópezG.ArceM.MorenateJ.E.Zafrilla, Elsevier, Journal of Ceaner Production, 1 June 2017 https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0959652617301579

https://www.statistiques.developpement-durable.gouv.fr/sites/default/files/2018-10/datalab-essentiel-142-empreinte-matiere-eng-avril2018b.pdf

• The Material Footprint of private households in Germany: Linking the natural resource use and socioeconomic characteristics of users from an online footprint calculator in Germany,

JohannesBuhl, ChristaLiedtke, JensTeubler, KatrinBienge, Elsevier, Sustainable Production and Consumption, October 2019

https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S235255091830407X

• Material Footprint of Low-Income Households in Finland—Consequences for the Sustainability Debate, Michael Lettenmeier, Senja Laakso, Tuuli Hirvilammi, Satu Lähteenoja, ResearchGate, June 2012

https://www.researchgate.net/publication/273910358_Material_Footprint_of_Low-Income_Households_in_Finland-Consequences_for_the_Sustainability_Debate#pf8

• Wealthy Households in Germany Have Largest Material Footprint, Centre for European Economic Research (ZEW) in Mannheim, August 2018

https://www.zew.de/en/presse/pressearchiv/6050/?cHash=3cc7915cae3cbc5cf28e57200a84f716

• Material and Carbon Footprint of Household Activities, Kathrin Greiff, Jens Teubler, Carolin Baedeker, Christa Liedtke, Holger Rohn, Springer, Living Labs pp 259-275, 29 September 2016

https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-319-33527-8_20

pp 359-372| Cite as

Lifestyle Material Footprint of Finnish Households – Insights, Targets, Transitions, Michael Lettenmeier, Springer, Factor X - Challenges, Implementation Strategies and Examples for a Sustainable Use of Natural Resources, 30 September 2017

https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-319-50079-9_25

•  The Association for Supply Chain Management (ASCM) and World Business Council for Sustainable Development (WBCSD) Tool - Lifestyle Material Footprint, 2016 https://docs.wbcsd.org/2016/12/WBCSD_Methodology_Material_Footprint.pdf

Calculation: https://prezi.com/oe635yzie2og/calculate-your-lifestyle-material-footprint/

https://www.wbcsd.org/Programs/People/Sustainable-Lifestyles/News/What-constitutes-a-sustainable-lifestyle

WBCSD – World Business Council for Sustainable development

https://www.wbcsd.org/, https://docs.wbcsd.org/2016/12/WBCSD_Methodology_Material_Footprint.pdf


Related indicators