KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Glede na površino gozda predstavljajo krčitve zanemarljiv delež. Povprečje zadnjih desetih let znaša približno 270 ha. Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov. V letu 2008 pa so se izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene, ki so v letu 2009 obsegale kar 85 % vseh izkrčenih površin (606 ha). Do sedaj je bila večina krčitev izvedenih s soglasjem pristojnih inštitucij, v letu 2009 pa se je delež krčitev, ki so izvedene brez soglasij povzpel kar na tretjino, ta delež pa se je v letu 2010 ponovno nekoliko zmanjšal.


Kazalec prikazuje površine krčitev gozdov, od tega površine izkrčene v skladu s soglasjem pristojnih inštitucij in površine izkrčene z nezakonitimi posegi. Podatki so prikazani za obdobje 1999–2010.

V Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe) je krčitev gozda opredeljena kot odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.


Grafi

Slika GZ05-1: Krčitve gozdov
Viri: 

Zavod za gozdove Slovenije, 2011

Prikaži podatke
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
s soglasjem ZGS ha 290.7 176.4 205.6 251 129.6 196.5 106.8 232.6 40 205.6
nezakonit poseg ha 21.2 13.1 35.1 27.7 52.6 5.8 7.4 7.6 22.9 34
Skupaj ha 311.9 189.5 240.7 278.7 182.2 202.3 114.1 240.2 62.9 239.6
2009 2010
s soglasjem ZGS ha 384.4 534
nezakonit poseg ha 221.3 88.5
Skupaj ha 605.7 622.5

Cilji

Dovoliti krčenje gozdov v primerih, če krčenje ne pomeni bistvenega okrnjenja ekološke funkcije gozdov ali če javni interes, zaradi katerega je krčenje potrebno, presega ekološki pomen gozdov.


Glede na površino gozda krčitve predstavljajo zanemarljiv delež. Povprečje za obdobje 2001–2005 je 205 ha, povprečje za obdobje 2006–2010 pa 354 ha, kar kaže na močno naraščajoč trend. Zavod za gozdove Slovenije je v preteklih letih obravnaval letno od 750 do prek 1000 vlog za soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor. V letu 2010 pa je bilo zabeleženih kar 2.354 posegov v gozdove na skupni površini 622 ha, kar je precej več od povprečij preteklih obdobij.

Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov kot so avtoceste, daljnovodi, za pozidavo in za ostale namene (kamnolomi, deponije, smetišča). V letu 2008 so se izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene, ki so tako v letu 2009 obsegale kar 85 % vseh izkrčenih površin. Razlog za to je predvsem sprememba Zakona o gozdovih, ki dovoljuje krčitev gozda v kmetijske namene tudi na zemljiščih, kjer je namenska raba gozd, če površina ni večja od 0,5 ha in gozd ni opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom. Spremenjena pa je bila tudi Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, ki je med namenske rabe, za katere se pridobi plačilna pravica, z letom 2008 uvrstila tudi namensko rabo "1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem". Obseg izvedenih krčitev je v nekaterih krajinah precej visok, njihov pomen, oz. negativen vpliv pa velik, še posebej upoštevaje dejstvo, da so se krčitve za urbanizacijo in infrastrukturo izvršile v glavnem v gozdovih v neposredni bližini večjih mest. Predvsem pri izgradnji infrastrukture (avtoceste, elektrovodi) je bilo izkrčenih kar nekaj izjemnih gozdov.

V preteklosti je bila večina krčitev izvedenih s soglasjem pristojnih inštitucij, v letu 2009 pa se je delež krčitev, ki so izvedene brez soglasij povzpel kar na tretjino.

Največji delež krčitev zavzema urbanizacija in ga bo najbrž tudi v prihodnje, saj se bo trend poselitve v okolici večjih mest nadaljeval. Pritisk na gozdove bo najbrž še večji, zato bo treba iskati kompromise in aktivno sodelovati pri prostorskem planiranju. Krčitve zaradi kmetijstva na prvi pogled niso problematične (ob velikih zaraščajočih površinah), vendar se jih precejšen delež izvrši tudi v kmetijski in primestni krajini, kjer je gozdov že tako premalo in imajo ti poudarjene vloge.

Površina krčitev za odlagališča odpadkov in pokopališča se bo najverjetneje povečevala. Poseben problem, ki po obsegu sicer ne izstopa, ima pa velik vpliv na okolico in je v močnem porastu, so krčitve gozdov za kamnolome in peskokope (rudarstvo). Na tem področju bo v sodelovanju z ostalimi pristojnimi službami potrebno stvari ustrezno urediti.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Centralna baza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije, 2010 in Letna poročila ZGS o gozdovih.
Skrbnik podatkov: Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje, Dragan Matijašić, vodja Oddelka za gozdnogospodarsko načrtovanje.

Datum zajema podatkov za kazalec: 24. 3. 2011

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Navedeni podatki se obnavljajo vsako leto. Na podlagi vlog občanov se beležijo vsi legalni posegi v gozd, s periodičnimi terenskimi ogledi pa se evidentirajo tudi nelegalne krčitve. Ob terenskem ogledu so podlaga za to delo tudi najnovejši dostopni digitalni ortofoto posnetki. Vse te spremembe površin zaradi človekove dejavnosti (krčitve, infrastruktura) se na nivoju Slovenije za preteklo leto zbere v začetku tekočega leta.

Metodologija obdelave podatkov: Podatek krčitvah smo dobili iz letnih poročil Zavoda za gozdove Slovenije (od leta 1999). Način ugotavljanja površin krčitev gozdov določa Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06, 12/08, 91/10). Evidenca krčitev gozda je za vsako leto izdelana na osnovi ocen oz. na osnovi načrtovanega obsega posegov v prostor (iz lokacijskih in projektnih dokumentacij). Posek zaradi krčitev se evidentira po naslednjih vzrokih poseka: ceste, drugi infrastrukturni objekti (daljnovodi, plinovodi, ipd.), urbanizacija, kmetijstvo, drugo.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec se na enak način zbira že dobro desetletje. Podatki o krčitvah so toliko zanesljivi, da trende lahko ugotavljamo. Težje je slediti manjšim nelegalnim krčitvam, ki so razpršene v okolici urbanih območij. Te se največkrat odkrijejo ob obnovah načrtov gozdnogospodaskih enot, ko se izdela nov zaris gozdnega roba.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so predvsem za večje posege zanesljivi, njihova zanesljivost pa bi se povečala ob rednejšem aerofoto snemanju. Zanesljivost starejših podatkov je primerljiva z novejšimi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalec niso vključene.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 3
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:
- Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).
- Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 Odl.US: U-I-53/95, 24/99 Skl.US: U-I-51/95, 56/99-ZON (31/00 popr.), 67/02, 110/02-ZGO-1, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 115/06, 110/2007, 61/10 Odl.US: U-I-77/08-14, 106/10).


TWITTER