KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. V zadnjih dvajsetih letih smo beležili kar 6 suš, ki so Slovenijo prizadele v razsežnosti naravne nesreče. Suša se pojavlja s čedalje večjo jakostjo ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno tveganje za kmetijsko sušo predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času (»rapidne suše«), ki se pojavljajo zlasti ob vročinskih valovih. Projekcije kažejo, da se bo trend povečevanja pogostosti in jakosti kmetijske suše nadaljeval tudi v prihodnosti.


Kmetijska suša v prvi vrsti pomeni težave z izsušenimi tlemi in posledično sušni stres kmetijskih rastlin. Za detekcijo tega tipa suše je najprimernejši kazalec, ki meri stopnjo izsušenosti tal. V praksi se kot kazalec uporablja meteorološka vodna bilanca, ki predstavlja razliko med prejeto količino padavin v določenem obdobju in potencialno izgubo vode iz površja zaradi izhlapevanja in dihanja rastlin (potencialno evapotranspiracijo). Meteorološka vodna bilanca podaja informacijo o okvirni preskrbljenosti tal z vodo, zato je primerna osnova za oceno pojava kmetijske suše (ARSO, 2017). Ob tem je ključnega pomena razporeditev padavin. Največjo škodo v kmetijstvu povzroča suša v poletnih mesecih, zato je kazalec kmetijske suše opredeljen s poletno meteorološko vodno bilanco v obdobju od junija do avgusta.

Kazalec kmetijske suše prikazuje gibanje vrednosti povprečne poletne meteorološke vodne bilance za Slovenijo v obdobju 1981-2020 in prostorsko razsežnost izjemne suše v Sloveniji v obliki števila prizadetih regij[1] ter jakost poletne kmetijske suše v posameznih regijah.  

 


[1] Razmejitev in poimenovanje regij ter pripadajoče reprezentativne postaje sledijo ARSO prognostični razdelitvi Slovenije, razvidni na http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/forecast/.


Grafi

Slika PP14-1: Vrednosti povprečne poletne meteorološke vodne bilance za Slovenijo v obdobju 1981-2020 in število regij z izjemno kmetijsko sušo v posameznem letu (zgoraj) ter jakost poletne kmetijske suše, izražene s percentilnim razredom po regijah v obdobju 1981-2020 (spodaj)
Viri: 

Agencija RS za okolje, 2021 (14. 06. 2021)

Opomba: 

Na zgornjem od obeh grafov velikost stolpcev prikazuje vrednosti povprečne poletne meteorološke vodne bilance v Sloveniji v posameznem letu, številka pod stolpci število regij z izjemno kmetijsko sušo v posameznem letu, barva stolpcev prostorsko razsežnost suše izjemne jakosti v Sloveniji v skladu z legendo, s črtastim vzorcem pa je podana informacija, ali je bila posamezno leto suša na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč razglašena za naravno nesrečo.  Prostorska razsežnost izjemne kmetijske suše ne sovpada nujno z velikostjo primanjkljaja povprečne vodne bilance za Slovenijo ali z razglasom suše kot naravne nesreče. Npr. v letu 2007 na ravni Slovenije beležimo primanjkljaj vodne bilance, a je bil ta približno enakomerno razporejen, zato nobena regija ni občutila vodnobilančnega primanjkljaja, ki bi presegel 95. percentil. Podoben primanjkljaj na ravni Slovenije beležimo v letu 2006, a je bil v večini prisoten v eni regiji, kjer je primanjkljaj presegel 95. percentil. To je razvidno tudi iz spodnjega grafa, na katerem je jakost suše izražena s percentilnim razredom vrednosti poletne meteorološke vodne bilance na reprezentativnih regijskih postajah. Število izjemno sušnih regij v letu na spodnjem grafu je skladno s številom regij na zgornjem grafu. Kazalec nazorno prikazuje zgoščevanje suš in povečevanje prostorske razsežnosti izjemnih suš po letu 2000. V obravnavanem obdobju je bila suša najbolj izrazita v letih 2003, 2013 in 2017.

Prikaži podatke
  1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
mm 73,9 -32,3 89,3 91,1 186,3 160,4 -74,8 146,5 214,4 80,1 -50,3 127,2 16,7 157,4 180,3 -10,8 119,5 86,4 84,6 122,4 45,3 90,6 -82,5 6,3 73,1 118,3 69,1 0,4 165,4 38,6 25,6 -115,1 -84,9 -20,7 74 27,7 44,1 22,8 53,4 -143,2 -146,8 37,4 -205,8 61,4 116,4 -45,8 -50 86,9 -26,2 -19,6 -40,5 -140,6 -215,7 118,2 -92,2 -22,1 -154,7 -38,2 -117,9 58,4
število vključenih regij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 10 0 0 1 0 0 0 0 0 4 9 0 1 0 6 0 2 0

Cilji

  • Redno spremljanje pojava poletne suše;
  • ugotavljanje dolgoročnih sprememb v pogostosti in intenziteti;
  • zbiranje informacij za oceno sprememb;
  • priprava strokovnih podlag za zmanjševanje morebitnih negativnih posledic;
  • zagotavljanje strokovnih podlag za načrtovanje pripravljenosti ter sodelovanja različnih sektorjev pri zagotavljanju ustreznih prilagoditvenih ukrepov.

Spremljanje pojavljanja suše je ključno za načrtovanje in uvajanje ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih, ki jih suša lahko prizadene. Prilagajanje temelji na Strategiji prilagajanja na podnebne spremembe sprejeti spomladi 2021. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih, bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.


V Evropi že od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja nenehno narašča število območij, ki jih prizadene suša (Spinoni, 2015). S tem so povezani tudi pogostejši vročinski valovi, sušna obdobja, gozdni požari ter obsežne škode, predvsem v ranljivih sektorjih gospodarstva kot so kmetijstvo, vodooskrba, energetika in vodni promet. Razsežnost in pogostost sušnih dogodkov sta v zadnjih desetletjih v porastu predvsem v državah južne, jugovzhodne in zahodne Evrope, prav tako pa tudi v klimatološko padavinsko bogatih regijah, kot je na primer alpski prostor, kjer v preteklosti težav s sušo niso zabeležili (Sušnik, 2014; European Environment Agency, 2017; Spinoni, 2015).

Slovenija se nahaja na stičišču zgoraj navedenih , k suši nagnjenih območij Evrope. Po letu 1990 beležimo vse več let, ko je na nivoju države letno izhlapelo več vode kot smo je s padavinami prejeli, zgoščena pa so predvsem po letu 2000. Suš, ki so v Sloveniji poleti v povprečju povzročile več kot 100 mm primanjkljaja meteorološke vodne bilance, je bilo po letu 2000 kar 7 (v letih 2000, 2001, 2003, 2006, 2012, 2013 in 2017), v štirih desetletjih pred tem pa le ena, leta 1992. Dodatno je v Sloveniji nastopilo več lokalnih in regionalnih suš, ki so se pred letom 1990 na slovenskem pojavile le izjemoma.

Upad letne količine padavin, porast povprečne letne temperature zraka ter z njo povezana večja evapotranspiracija od leta 1961 so spremenili značilnosti suše v Sloveniji v zadnjih desetletjih, predvsem na račun sprememb podnebnih dejavnikov spomladi in poleti. Suše se pojavljajo pogosteje in z večjo jakostjo. Ob tem njihova pojavnost ni več omejena le na poletne mesece. Težave z oskrbo rastlin z vodo se v kmetijstvu pogosteje pojavljajo že v spomladanskem času ter v regijah, kjer v preteklosti niso zabeležili pomanjkanja vode (Sušnik, 2014). Analize suš za Slovenijo kažejo, da postaja suša stalna spremljevalka kmetijske pridelave, saj se že skoraj vsako leto v vegetacijski dobi pojavljajo krajša ali daljša sušna obdobja, ko so zaradi neugodne razporeditve padavin kmetijske rastline v sušnem stresu (Sušnik in Gregorič, 2017). Največjo škodo v kmetijstvu povzroča poletna suša, saj poleti tudi kratkotrajna obdobja brez padavin v kombinaciji z visokimi temperaturami in intenzivnejšim izhlapevanjem prek sušnega in vročinskega stresa neugodno vplivajo na ekosisteme. Dodatno tveganje predstavljajo »rapidne suše«, katerih glavna značilnost je hiter razvoj, povezan zlasti z vročinskimi valovi, in posledično hitro poslabšanje stanja rastlin.

Suša v Sloveniji povzroča velike gospodarske škode, predvsem v kmetijstvu, ki v najbolj sušnih letih presegajo 100 mio EUR. Pogoj za razglasitev kmetijske suše kot naravne nesreče je, da škoda zaradi suše na območjih z vsaj 30 % izpadom pridelka preseže 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Podatki o škodah v primeru naravne nesreče se sistematično beležijo v sistem AJDA Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Med sušami, ki so v preteklosti presegle mejo za razglasitev naravne nesreče, se je najbolj obsežna zgodila leta 2003, ki je povzročila za 121 mio EUR škode v kmetijstvu. Tudi leta 2013 je Slovenijo zajela obsežnejša suša, ki je povzročila za 106 mio EUR škode. Z intenzivno sušo se je Slovenija soočila tudi v letu 2017, ko je škoda v kmetijstvu presegla 65 mio EUR ter v letu 2012, ko je škoda znašala 56 mio EUR. V Sloveniji suše najpogosteje prizadenejo vzhodni, južni in jugozahodni del.

Projekcije za prihodnost kažejo, da se bodo pogostost, trajanje in jakost kmetijske suše skladno z naraščanjem temperature zraka in zmanjšanjem skupne količine padavin v 21. stoletju v večjem delu Evrope še naprej povečevali. Hkrati se bo znatno povečala verjetnost vročinskih valov, kar bo dodatno prispevalo k pogostejšim in izrazitejšim poletnim sušam. Posebej velja izpostaviti južno Evropo oziroma območje Sredozemlja, kamor delno spada tudi Slovenija, kjer bo čedalje pogostejša suša povečevala napetosti med različnimi uporabniki vode kot so kmetijstvo, industrija, turizem in gospodinjstva. Vse izrazitejše negativne vrednosti vodne bilance oz. povečanje vodnega primanjkljaja v vegetacijski sezoni predvidevajo tudi podnebne projekcije za Slovenijo (ARSO, 2018). Za zmerno optimistični scenarij izpustov RCP4.5 se sredi 21. stoletja nad jugozahodno Slovenijo kaže povečanje največjega 60-dnevnega vodnega primanjkljaja poleti do 40 mm, jeseni (ob koncu vegetacijske sezone) pa nad nekoliko večjim območjem tudi do 70 mm. Za pesimistični scenarij RCP8.5 se povečanje največjega 60-dnevnega vodnega primanjkljaja kaže predvsem za konec stoletja, prav tako poleti in jeseni, ko bodo spremembe ponekod presegle 70 mm.


Cilji povzeti po:

EU dokumenti:

 

Metodologija zbiranja podatkov:

Kazalec kmetijske suše temelji na dnevnih vrednostih količine padavin in referenčne evapotranspiracije. Meritve padavin, temperature, relativne vlage, sončnega obsevanja in vetra se zbirajo dnevno na 15 reprezentativnih meteoroloških postajah ARSO merilne mreže. Razmejitev in poimenovanje regij ter pripadajoče reprezentativne postaje sledijo ARSO prognostični razdelitvi Slovenije, razvidni na http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/forecast/. V izračun kazalca kmetijske suše so upoštevani podatki meteorološkega poletja (od 1. 6. do 31. 8.) v obdobju od leta 1961 do vključno zadnjega polnega leta (2020). Podatki o razglasu suše za naravno nesrečo so pridobljeni iz javno objavljenih evidenc Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razvidnih na https://www.gov.si/teme/posledice-naravnih-nesrec-v-kmetijstvu/.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Kazalec obravnava spremenljivko meteorološka vodna bilanca, ki predstavlja razliko med padavinami in evapotranspiracijo. Podatek o dnevni vrednosti evapotranspiracije je na podlagi meritev izračunan po metodi Penman-Monteith. Povprečna vrednost meteorološke vodne bilance za izbrano leto je izračunana kot povprečje meteoroloških vodnih bilanc poletnih mesecev izbranega leta (junij, julij, avgust) petnajstih reprezentativnih meteoroloških postaj po Sloveniji.

Za opis sušnosti so sporočilne vrednosti kazalca, ki nakazujejo vodnobilančni primanjkljaj, zato rast percentilnih razredov od 0 do 100 obravnavamo v smeri od največje do najmanjše vrednosti kazalca kmetijske suše. Percentilna analiza oz. določanje percentilnih vrednosti se izvede za vsako izmed izbranih 15 postaj posebej v kontekstu lokalnih nizov podatkov od 1961 naprej. Percentilne vrednosti na posamezni reprezentativni postaji so osnova za določanje stopnje jakosti suše in sicer izraz izjemno sušno označuje vrednosti poletne meteorološke vodne bilance nad 95. percentilom, zelo sušno vrednosti med 85. in 95. percentilom in zmerno sušno med 65. in 85. percentilom obdobja 1961-2020. Percentilni razredi so na grafu prikazani z različno velikimi krogi, ki vizualizirajo jakost suše v danem letu. Vrednosti kazalca pod 65. percentilom ne izkazujejo sušnih razmer, zato na grafu jakosti suše niso prikazane.

Prostorska razsežnost izjemne suše v posameznem letu je opredeljena na osnovi števila regij z izjemno sušo, t. j. z vrednostjo poletne meteorološke vodne bilance v posameznem letu nad 95. percentilom obdobja 1961-2020. Lokalno sušo beležimo, ko je takih regij 1-3, regionalno, ko jih je 4-5, nacionalno pa, ko je takih regij več kot 6. Število regij z izjemno kmetijsko sušo v posameznem letu je zato osnova za umestitev percentilnih vrednosti v enega od štirih razredov prostorske razsežnosti izjemne suše. S črtastim vzorcem so dodatno označena leta, ko je bila na osnovi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč suša v Sloveniji razglašena za naravno nesrečo.  

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Povprečna poletna meteorološka vodna bilanca za Slovenijo; jakost poletne kmetijske suše po regijah

mm, percentilni razredi

Agencija RS za okolje, 2021

1961-2020

V juniju za pretekla poletja od 1961 naprej

Letno

14. 6. 2021

Da*

* kazalec je možno uporabiti na vseh lokacijah, tudi mednarodnih, za katere obstajajo potrebni vhodni podatki

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2, 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno.

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1 (podatki državnega monitoringa)

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki .

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov,

3 = manj kot 5-leten niz podatkov.

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):  1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni,

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni.

Drugi viri in literatura

  1. ARSO - Agencija RS za okolje,  2017. Ocena tveganja za sušo. MOP-ARSO. (citirano 23.4.2021). http://www.meteo.si/uploads/probase/www/agromet/OT/Ocena_tveganja_Susa_DOPOLNJENA_PS.pdf
  2. ARSO - Agencija RS za okolje, 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Ljubljana, november 2018. Dostopno na:
    http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf
  3. European Environment Agency, 2017. Climate change adaptation and disaster risk reduction in Europe (online),. Dostopno na naslovu: https://www.eea.europa.eu/publications/climate-change-adaptation-and-disaster
  4. Spinoni, J., Naumann, G., Vogt, J. V., Barbosa, P., 2015.The biggest drought events in Europe from 1950 to 2012 (online). Dostopno na naslovu: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214581815000026
  5. Sušnik, A., 2014. Zasnove kazalcev spremljanja suše na kmetijskih površinah: doktorska disertacija. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.
  6. Sušnik A., Gregorič G., 2017. Kmetijska suša v 21. stoletju v Sloveniji. Ranljivost Slovenije zaradi suše. V: 28. Mišičev vodarski dan 2017, str. 37-44.


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER