KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Kmetijstvo v območjih z visoko naravno vrednostjo ob ustreznih tehnoloških rešitvah lahko zagotavlja ustrezno raven biološke raznovrstnosti. Ekstenzivni načini gospodarjenja omogočajo ohranjanje pestrosti vrst in habitatov, s tem pa tudi enkratne krajine z bogato kulturno in naravno dediščino. Po oceni, ki je bila v Sloveniji narejena na osnovi podatkov o rabi zemljišč CORINE in podatkov o zajemu rabe kmetijskih zemljišč, se v kmetijskih območij visoke naravne vrednosti nahaja med 60 in 80 % vse kmetijske zemlje v uporabi. Ta območja predstavljajo med 20 in 30 % celotnega ozemlja države, njihov obseg pa je v veliki meri odvisen od dinamike procesa intenzifikacije kmetijstva na eni strani in opuščanja pridelave in zaraščanja kmetijskih zemljišč na drugi strani.


Kazalec prikazuje delež kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih visoke naravne vrednosti (HNVA – high nature value areas).

Z razčlenitvijo splošnih značilnosti ekstenzivnih kmetijskih sistemov je pojem glede biotske raznovrstnosti in načinov gospodarjenja opredelil že Baldock (1993, 1995): kot območja visoke naravne vrednosti opredeljuje območja z nizko obtežbo z živino, nizko ravnijo uporabe kemičnih vložkov in nizko delovno intenzivnostjo. Izhajajoč iz navedenih postavk, je Andersen (2003) izdelal tipologijo območij visoke naravne vrednosti, ki loči:
- kmetijska zemljišča z visokim deležem subnaravnega rastlinstva,
- kmetijska zemljišča, na katerih prevladuje nizko intenzivna pridelava ali mozaično prepletanje zemljišč z intenzivno pridelavo in zemljišč s subnaravnim rastlinstvom ter
- kmetijska zemljišča, na katerih uspevajo redke rastlinske in živalske vrste.

Opredelitev deleža kmetijskih zemljišč v navedenih tipih temelji na uporabi različnih metodologij in virov podatkov. Za kmetijska območja visoke naravne vrednosti iz prve in druge alineje so vir predvsem podatki o rabi zemljišč iz zajema CORINE Land Cover, kombinirani s knjigovodskimi podatki kmetij FADN, za kmetijska območja visoke naravne vrednosti iz tretje alineje pa se večinoma črpajo iz zbirk o razširjenosti posameznih rastlinskih in živalskih vrst. Kazalec se dopolnjuje s kazalci številka 08 (poraba gnojil), 09 (poraba pesticidov), 32 (stanje krajine), vsebinsko pa se navezuje še na kazalec številka 33 (vpliv na habitate in biotsko raznovrstnost) in 35 (vpliv na krajinsko pestrost).

Delež kmetijskih območij visoke naravne vrednosti v Sloveniji je ocenjen po podatkih o rabi zemljišč CORINE Land Cover iz leta 2000. Ker še ne razpolagamo s podatki iz sekundarnega vira (FADN), oceno dodatno podkrepi ocena deleža teh območij po zajemu rabe kmetijskih zemljišč, tj. zbirki podatkov, ki jo je v Sloveniji vzpostavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izračun deležev za oba vira podatkov temelji na izdelavi treh scenarijev (minimalni, srednji, maksimalni), pri čemer je, glede na vključitev posameznih kategorij zemljišč, kot najverjetnejši in najstvarnejši izbran t. i. povprečni oziroma srednji scenarij.


Grafi

Slika KM05-1: Ocena deleža kmetijskih zemljišč na območjih visoke naravne vrednosti v okviru raznih scenarijev po Zajemu rabe kmetijskih zemljišč
Viri: 

Zajem in spremljanje rabe kmetijskih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2008; preračuni Kmetijski inštitut Slovenije, 2008.

Prikaži podatke
minimalni scenarij srednji scenarij maksimalni scenarij
njive % - - 27.6
barjanski travniki % 1 1 1
trajni travniki % - 56.1 56.1
vinogradi % - - -
zemljišča v zaraščanju % 3.4 3.4 3.4
ekstenzivni sadovnjaki % 3.1 3.1 3.1
obvodna zarast % 4 4 4
intenzivni sadovnjaki % - - -
hmeljišča % - - -
druga zamočvirjena zemljišča % 0.2 0.2 0.2
oljčniki % - - 0.3
trstičja % 0 0 0
plantaže gozd. drevja % - - 0.1
barja % 0 0 0
ostali trajni nasadi % - - -
skupaj kmetijska zemljišča z visoko naravno vrednostjo % 11.6 67.7 95.6
Slika KM05-2: Ocena deleža kmetijskih zemljišč na območjih visoke naravne vrednosti v okviru različnih scenarijev po CORINE Land Cover
Viri: 

CORINE Land Cover 2000, Evropska agencija za okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje in Geodetska uprava Republike Slovenije, 2003; preračuni Kmetijski inštitut Slovenije, 2005.

Prikaži podatke
minimalni scenarij srednji scenarij maksimalni scenarij
drobnoposestniške % - 34.3 34.3
naravne-kmetijske % - 22.5 22.5
pašniki % 14.4 14.4 14.4
nenamakane njivske površine % - - 14
grmičasti gozd % 5.4 5.4 5.4
barja in resave % 2.7 2.7 2.7
naravni travniki % 2.7 2.7 2.7
vinogradi % - - -
redko porasle površine % - - 1.3
sadovnjaki in nasadi jagodičja % - - 0.4
celinska barja % 0.3 0.3 0.3
trajni nasadi z enoletnimi posevki % - - -
namakane njivske površine % - - -
sklerofilno rastlinstvo % - - -
skupaj kmetijska zemljišča z visoko naravno vrednostjo % 25.5 82.3 98
Slika KM05-3: Ocenjeni delež kmetijskih območij visoke naravne vrednosti v državah EU-15
Viri: 

CORINE Land Cover 2000; Farm Accountancy Data Network, 2005.

Prikaži podatke
Grčija Finska Španija Portugalska Švedska Velika Britanija Italija Avstrija Francija Irska
Kmetijska zemlja v uporabi milijon ha 3.6 2.2 26.2 3.9 3.1 15.8 13.1 3.4 27.9 4.4
Ocenjena površina HNVa - CORINE % KZU 53 49 41 38 34 30 30 29 27 25
Ocenjena površina HNVa (% KZU) - FADN % KZU 9 5 27 35 20 23 12 9 3 23
Danska Nizozemska Nemčija Belgija Luksemburg SKUPAJ EU-25 *(% KZU po CORINE in FADN = 15-25%)
Kmetijska zemlja v uporabi milijon ha 2.6 2 17.2 1.4 0.1 127
Ocenjena površina HNVa - CORINE % KZU 5 3 2 2 0 25
Ocenjena površina HNVa (% KZU) - FADN % KZU 1 0 5 1 2 25

Cilji

Potreba po uvedbi ukrepov za ohranjanje območij z visoko naravno vrednostjo je v zakonodaji EU že dolgo jasno izražena. Nedvoumen razvojni cilj je na programski ravni opredeljen v Politiki razvoja podeželja EU. Vsebinsko je mogoče politiko ohranjanja teh območij razdeliti na razvojne ukrepe za ožja in ukrepe za širša območja z visoko naravno vrednostjo. Med prve sodijo predvsem ukrepi za ohranjanje biološke pestrosti (ptičja in habitatna direktiva), med druge pa preostali ukrepi skupne kmetijske politike in politike razvoja podeželja, predvsem za hitrejši razvoj območij z omejenimi dejavniki in kmetijsko-okoljska plačila. Ohranitev visoke stopnje biotske raznovrstnosti in ustavitev njenega upadanja, ki sta kot strateški cilj postavljeni za leto 2010, bosta brez dodatnih spodbujevalnih ukrepov prav gotovo težko dosegljivi.


Kmetijska območja z visoko naravno vrednostjo so ena pomembnejših možnosti za doseganje večje biološke pestrosti in zaščite ogroženih habitatov na posameznih podeželskih območjih. Na splošno jih lahko označimo kot značilna območja ekstenzivnega kmetijstva z veliko pestrostjo bioloških vrst in habitatov.

Slovenija glede na geografski položaj in raznovrstne naravne razmere sodi med evropske države z najvišjo stopnjo biološke pestrosti. To velja tudi za kmetijski prostor, kjer so zaradi prevladujoče rabe travinja naravne danosti za ohranjanje bioloških vrst in habitatov še posebno ugodne. Večina kmetijskih območij z visoko naravno vrednostjo je v zahodni in južni Sloveniji, pri čemer so v ospredju zlasti območja v gričevnatem, hribovskem in gorskem svetu.

Po grobi oceni glede na podatke o rabi zemljišč je v Sloveniji na območjih z visoko naravno vrednostjo med 60 in 80 % kmetijskih zemljišč v uporabi. Delež zemljišč je ocenjen po podatkih o rabi zemljišč CORINE Land Cover iz leta 2000 in zbirki podatkov Zajem rabe kmetijskih zemljišč iz leta 2008. Ocena temelji na t. i. srednjem oziroma povprečnem scenariju, v katerega so vključena kmetijska zemljišča s prevladujočo ekstenzivno rab zemljišč, in sicer:
• v okviru zemljiških kategorij, ki jih vključuje CORINE Land Cover – pašniki, kmetijske površine drobnoposestniške sestave, kmetijske površine z večjimi območji naravnega rastlinstva, naravni travniki, barje in resave, grmičasti gozd in celinsko barje,
• v okviru Zajema rabe zemljišč – ekstenzivni sadovnjaki, trajni travniki, ekstenzivni travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, barje, trstičje in druga zamočvirjena zemljišča.

Največji delež površin na območjih z visoko naravno vrednostjo predstavljajo trajno travinje in z njim povezane zemljiške oblike. Pomemben vpliv na obseg kmetijskih območij z visoko naravno vrednostjo v Sloveniji imajo izrazito razdrobljena in pestra zemljišča. Po metodologiji CORINE Land Cover ta zemljišča predstavljajo kar dobrih 40 % vseh območij visoke naravne vrednosti.


Podatki za Slovenijo

Opredelitev deleža kmetijskih zemljišč v navedenih tipih temelji na uporabi različnih metodologij in virov podatkov. Za prva dva tipa kmetijskih območij visoke naravne vrednosti (kmetijska zemljišča z visokim deležem subnaravnega rastlinstva in kmetijska zemljišča, na katerih prevladuje nizko intenzivna pridelava ali mozaično prepletanje zemljišč z intenzivno pridelavo in zemljišč s subnaravnim rastlinstvom) so vir predvsem podatki o rabi zemljišč iz zajema CORINE, kombinirani s knjigovodskimi podatki kmetij FADN, za tretji tip kmetijskih območij visoke naravne vrednosti (kmetijska zemljišča, na katerih uspevajo redke rastlinske in živalske vrste) pa se večinoma črpajo iz zbirk o razširjenosti posameznih rastlinskih in živalskih vrst.

Delež kmetijskih območij visoke naravne vrednosti v Sloveniji je ocenjen po podatkih o rabi zemljišč CORINE Land Cover iz leta 2000. Ker še ne razpolagamo s podatki iz sekundarnega vira (FADN), oceno dodatno podkrepi ocena deleža teh območij po zbirki podatkov Zajem in spremljanje rabe kmetijskih zemljišč, ki jo je v Sloveniji vzpostavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in jo redno posodablja. Za potrebe pričujoče analize je uporabljen presek stanja iz leta 2008. Izračun deležev za oba vira podatkov temelji na izdelavi treh scenarijev (minimalni, srednji, maksimalni), pri čemer je, glede na vključitev posameznih kategorij zemljišč, kot najverjetnejši in najstvarnejši izbran t. i. povprečni oziroma srednji scenarij. Vanj so vključena kmetijska zemljišča s prevladujočo ekstenzivno rabo zemljišč, in sicer:
- v okviru zemljiških kategorij, ki jih vključuje CORINE – pašniki, kmetijske površine drobnoposestniške sestave, kmetijske površine z večjimi območji naravnega rastlinstva, naravni travniki, barja in resave, grmičasti gozd in celinska barja,
- v okviru Zajema rabe zemljišč – ekstenzivni sadovnjaki, trajni travniki, barjanski travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, barja, trstičja in druga zamočvirjena zemljišča.

Podatki za Evropo
CORINE Land Cover 2000, Mreža knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev (FADN – Farm accountancy data network)


Povezani kazalci


TWITTER