KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Organska snov v tleh je pomemben kazalec njihove kakovosti. V Sloveniji so na splošno dobro oskrbljena z organsko snovjo, saj podatki pedološke karte kažejo, da je vsebnost organske snovi na 86,2 % kmetijskih zemljišč več kakor 2 %, na 30,9 % zemljišč pa več kakor 4 %. Podobni so tudi rezultati laboratorijskih analiz 6.000 vzorcev tal, ki smo jih v sklopu kontrole rodovitnosti tal v Sloveniji analizirali na Kmetijskem inštitutu Slovenije v obdobju 2005-2007. Več kot 2 % organske snovi je vsebovalo 90,7 % vzorcev tal, več kot 4 % organske snovi pa 39,0 % vzorcev tal. Sorazmerno dobro stanje je posledica tega, da v sestavi kmetijskih zemljišč prevladujejo travinje in da njive, vrtove in trajne nasade razmeroma obilno gnojimo z živinskimi gnojili. Ugotavljamo, da je na zemljiščih z intenzivno obdelavo tal organske snovi v tleh manj kakor na zemljiščih, ki jih ne orjemo ali rigolamo. Vzrok gre iskati v intenzivnejši stopnji mineralizacije organske snovi na njih.


Kazalec posredno prikazuje kakovost tal kmetijskih zemljišč. Opredeljujemo jo kot sposobnost tal za opravljanje funkcij, ki so pomembne za delovanje kopenskih ekosistemov. Mednje uvrščamo predvsem proizvodne (hrana/biomasa) in okoljske funkcije (filtriranje in čiščenje, napajanje podzemne vode, kroženje snovi in energije, sposobnost vezave CO2 ipd.). Kakovosti tal ne merimo neposredno, temveč jo določamo s posameznimi kazalci. Eden pomembnejših je organska snov v tleh, od katere so odvisne številne lastnosti: izboljšuje zračnost in poroznost tal, vpliva na vezavo hranil in nevarnih snovi v tleh, zmanjšuje erozijo ter je habitat za številne organizme in ponor atmosferskega CO2. Zato lahko podatek o količini in vrsti organske snovi uvrščamo med najcelovitejše kazalce kakovosti tal.

Na organsko snov lahko vplivamo z obdelavo tal, kar povzroča njeno hitrejšo mineralizacijo in zmanjševanje. Sistematično spremljanje organske snovi je posebnega pomena tudi za ugotavljanje potencialnega prispevka tal k uresničevanju ciljev kjotskega sporazuma.


Grafi

Slika KM17-1: Porazdelitev organske snovi v tleh za podatke, pridobljene s pedološke karte (PK 1:25.000), in za podatke laboratorijskih analiz v obdobju 2005-2007 (KIS, 2008)
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2001; Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), 2008.

Prikaži podatke
organska snov (%) 1–2 %; slabo humozna tla 2–4 %; srednje humozna tla 4–10 %; humozna tla > 10 %; zelo humozna tla
Pedološka karta Slovenije % 0.1 13.8 55.3 27.4 3.5
Analize tal KIS 2005-2007 (N=6.000) % 0.7 8.6 51.7 35.9 3.1
Slika KM17-2: Zgradba različnih vrst kmetijske rabe tal glede na organsko snov
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2001.

Prikaži podatke
organska snov (%) 1–2 %; slabo humozna tla 2–4 %; srednje humozna tla 4–10 %; humozna tla > 10 %; zelo humozna tla ni mogoče določiti ni podatka vsebnost organske snovi zelo variira
brez intenzivne obdelave tal ha 375 43497 222609 133693 16058 3763 33 263
brez intenzivne obdelave tal % 0.1 10.3 53 31.8 3.8 0.9 0 0.1
intenzivna obdelava zgornjega sloja ha 1 47445 142881 47377 6930 1398 0 4141
intenzivna obdelava zgornjega sloja % 0 19 57.1 18.9 2.8 0.6 0 1.7
skupaj ha 376 90943 365490 181070 22987 5161 33 4403
skupaj % 0.1 13.6 54.5 27 3.4 0.8 0 0.7
Slika KM17-3: Vsebnost organske snovi v zgornjem horizontu tal za zemljišča z intenzivno obdelavo (njive in vrtovi, hmeljišča, vinogradi, intenzivni sadovnjaki, drugi trajni nasadi)
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2001; Kmetijski inštitut Slovenije, 2005.

Slika KM17-4: Vsebnost organske snovi v zgornjem horizontu tal za zemljišča brez obdelave (travniki, ekstenzivni sadovnjaki, oljčni nasadi, zemljišča v zaraščanju, plantaže gozdnega drevja, mešana raba zemljišč)
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2001; Kmetijski inštitut Slovenije, 2005.


Cilji

Okolju prijazna raba tal posredno izboljšuje njihovo kakovost in sposobnost izvajanja okoljskih funkcij. V kmetijstvu to zagotavlja njihovo pokrovnost in preprečuje njihovo razvrednotenje. Raba tal mora biti taka, da kar najmanj neugodno vpliva na tla in okolje. Kakovost lahko izboljšamo tudi z zmanjševanjem vnosa nevarnih snovi v tla. V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 je cilj do leta 2006 vzpostaviti državno spremljanje tal in do leta 2008 končati pregled stanja njihove onesnaženosti. Cilji v zvezi s kakovostjo tal so navedeni opisno, kvantitativni cilji pa niso opredeljeni.


Na podlagi analize pedoloških profilov, pedološke karte in talnih tipov glede različne rabe kmetijskih zemljišč v Sloveniji ugotavljamo, da je organske snovi na zemljiščih z intenzivno obdelavo (njive in vrtovi, hmeljišča, vinogradi …) v zgornjem horizontu tal manj kakor na zemljiščih, ki jih ne orjemo ali rigolamo (travniki, ekstenzivni sadovnjaki …). Na splošno so tla dobro oskrbljena z organsko snovjo, saj podatki pedološke karte kažejo, da je vsebnosti organske snovi na 86,2 % kmetijskih zemljišč več od 2 %, na 30,9 % zemljišč pa več od 4 %. Podobni so tudi rezultati laboratorijskih analiz 6.000 vzorcev tal, ki smo jih v sklopu kontrole rodovitnosti tal v Sloveniji analizirali na Kmetijskem inštitutu Slovenije v obdobju 2005-2007. Več kot 2 % organske snovi je vsebovalo 90,7 % vzorcev tal, več kot 4 % organske snovi pa 39,0 % vzorcev tal. Sorazmerno dobro stanje je posledica tega, da v sestavi kmetijskih zemljišč prevladujejo travinje ter da na njivah in v trajnih nasadih uporabimo razmeroma veliko živinskega gnojila. Točnejšo sliko o stanju in kakovosti tal ter o njunih spremembah bi dalo podrobnejše spremljanje kazalcev kakovosti tal, ki bi potekalo daljši čas.


Podatki za Slovenijo

Sistematičnega zbiranja podatkov o organski snovi v tleh v Sloveniji ni. V okviru preverjanja rodovitnosti tal analiza organske snovi ni standardni pedološki parameter, ki bi se ugotavljal rutinsko. Ocenjujemo, da se organska snov ne analizira v več kakor 10 % vzorcev tal. Pridobljeni podatki o njej tudi niso prostorsko opredeljeni in jih zato ni mogoče uporabiti s prostorsko analizo za oceno kakovosti tal.

Podatki o organski snovi v tleh so bili pripravljeni z dvema analizama. Prva je bila opravljena z naslednjimi podatkovnimi zbirkami:

– Pedološki profili Slovenije (MKGP);
– Pedološka karta Slovenije PK 1:25.000, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2001;
– Raba kmetijskih zemljišč (RZ95), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 1995.

Podatki so bili pridobljeni s statistično analizo zgornjih horizontov pedoloških profilov (KIS, 2006). Organska snov je opredeljena kot povprečna vrednost znotraj posameznih talnih tipov v okviru pedološke karte Slovenije 1:25.000 (MKGP). Iz prostorske podatkovne zbirke o rabi kmetijskih zemljišč v merilu 1:5.000 (RZ95 MKGP 1995) smo podatke o organski snovi obdelali v dveh skupinah kmetijske rabe:
• kmetijska raba, pri kateri je intenzivno obdelan zgornji sloj tal (N) (1100 – njive in vrtovi; 1160 – hmeljišča; 1211 – vinogradi; 1221 – intenzivni sadovnjaki; 1240 – drugi trajni nasadi);
• kmetijska raba, pri kateri ni intenzivne obdelave tal (Z) (1222 – ekstenzivni sadovnjaki; 1230 oljčni nasadi; 1310 intenzivni travniki; 1321– barjanski travniki; 1322 – ekstenzivni travniki; 1410 – zemljišča v zaraščanju; 1420 plantaže gozdnega drevja; 1500 – mešana raba zemljišč).

Druga analiza je bila narejena v okviru sistematičnega spremljanja kontrole rodovitnosti kmetijskih tal v Sloveniji (Kmetijski inštitut Slovenije, 2008). V obdobju 2005-2007 je bilo z vseh kmetijskih območjih po Sloveniji odvzeto 6.000 vzorcev tal. Vzorci so bili na travnikih odvzeti iz globine do 6 cm, na njivah in trajnih nasadih pa do globine 30 cm.

Podatki za tabelo " Porazdelitev organske snovi v tleh za podatke, pridobljene s pedološke karte (PK 1:25.000), in za podatke laboratorijskih analiz v obdobju 2005-2007 (KIS, 2008)" so izračunani za zemljišča z znano vsebnostjo organske snovi v tleh oziroma za 98,6 % vseh zemljišč. Upoštevani niso podatki z zemljišč, na katerih organske snovi ni bilo mogoče določiti, in z zemljišč, na katerih je vsebnost organske snovi zelo različna.


TWITTER