KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

- Podzemna vode je z onesnaževali najbolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo na severovzhodnem delu Slovenije. Na mnogih merilnih mestih je ugotovljen statistično značilen trend zmanjševanja koncentracij atrazina in desetil-atrazina, kar pripisujemo pozitivnim učinkom prepovedi njune rabe. Učinka omejitve vnosa dušika v tla pa z splošnim zmanjšanjem koncentracije nitratov še ni zaznati.

- Podzemna voda v vodonosnikih s kraško in razpoklinsko poroznostjo je boljše kakovosti. Te vodonosnike je potrebno zaradi zelo visoke ranljivosti učinkovito zaščititi.


Podzemna voda je v Sloveniji najpomembnejši vir pitne vode, s katerim se oskrbuje več kot 95 % prebivalcev. Približno tretjina podzemne vode, ki se črpa za pitno vodo, je dovolj dobre kakovosti, da se lahko do potrošnikov dovaja v naravnem stanju brez vsakršne obdelave. Naravna podzemna voda brez onesnaževal je za zdravje najbolj primerna. Kakovost podzemne vode je torej pomembna tako iz okoljskega kot tudi zdravstvenega vidika.

Kazalec »VD11 Kakovost podzemnih voda« podaja oceno kemijskega stanja podzemne vode v Sloveniji. Za vodno telo podzemne vode se letno ali za krajše časovno obdobje določa kemijsko stanje, za daljše časovno obdobje pa trende rasti ali zniževanja vsebnosti kemijskih parametrov.

Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost akumuliranja in prevajanja pomembnejših količin podzemne vode. V Sloveniji prevladujeta dva tipa vodonosnikov in sicer vodonosniki z medzrnsko poroznostjo v ravninskih delih rečnih dolin ter vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Če isto vodno telo podzemne vode (VTPodV) združuje vodonosnike tako z medzrnsko kot tudi kraško in razpoklinsko poroznostjo, ga opredelimo kot VTPodV z vodonosniki kombiniranega tipa poroznosti. Vodno telo podzemne vode je podzemna voda v enem ali več sosednjih vodonosnikih. V Sloveniji je s pravilnikom določenih 21 vodnih teles podzemne vode (Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS 63/2005).

Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode se določa skladno z direktivama ES (Vodna direktiva, 2000/60/ES, Direktiva za podzemno vodo, 2006/118/ES), slovenskimi zakonskimi predpisi (Uredba o stanju podzemne vode, Uradni list RS št. 25/2009)in Metodologijo za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode (www.mop.gov.si ) . Vsi podatki, pridobljeni v okviru državnega monitoringa kakovosti podzemne vode, se obdelajo s statističnimi metodami. Dodatno se ugotavlja vpliv prekomerno obremenjene podzemne vode na stanje površinske vode, soodvisne kopenske in vodne ekosisteme ter na stopnjo obdelave pitne vode. Oceni se tudi morebitne vdore slane vode.

Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode je dobro, če so povprečne vrednosti parametrov nižje ali enake standardom oziroma vrednostim praga. V nasprotnem primeru se ugotavlja obseg onesnaženja podzemne vode. Kemijsko stanje je kljub preseženim vrednostim enega ali več parametrov dobro, če obseg onesnaženja ne presega 30% vodnega telesa podzemne vode in če ne poslabša stanja soodvisnih površinskih voda ter kopenskih in vodnih ekosistemov. Onesnaženje tudi ne sme povečati stopnje obdelave pitne vode. V nasprotnem primeru je kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode slabo.

Oceni kemijskega stanja se pripiše raven zaupanja, ki pokaže, kakšna je zanesljivost ocene. Visoka raven zaupanja pomeni, da je ocena stanja zanesljiva. Srednja in nizka raven zaupanja pa pomenita, da bodo potrebne dodatne meritve, s katerimi bo ocena stanja dokončno potrjena.


Grafi

Slika VD11-1: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode (VTPodV) za obdobje 2006 – 2008 ter statistično značilni dolgoročni trendi rasti oziroma zniževanja nitratov, atrazina in desetil-atrazina na posameznih merilnih mestih
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2009

Slika VD11-2: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode (VTPodV) - po številu
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2006 2007 2008 skupna ocena 2006-2008
dobro število vodnih teles 10 17 17 17
slabo število vodnih teles 3 4 4 4
neocenjeno število vodnih teles 8 0 0 0
Slika VD11-3: Ocena stanja vodnih teles
Prikaži podatke
Tip poroznosti vodonosnikov 2006 2007 2008 skupna ocena 2006-2008 Raven zaupanja
1001Savska kotlina in Ljubljansko barje medzrnska DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO srednja
1002 Savinjska kotlina medzrnska SLABO SLABO SLABO SLABO visoka
1003 Krška kotlina medzrnska DOBRO DOBRO SLABO DOBRO srednja
1004 Julijske Alpe v porečju Save razpoklinska DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO visoka
1005 Karavanke razpoklinska DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO visoka
1006 Kamniško-Savinjske Alpe razpoklinska DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO visoka
1007 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhogr.hribovje razpoklinska neocenjeno DOBRO DOBRO DOBRO visoka
1008 Posavsko hribovje do osrednje Sotle kombinirana neocenjeno DOBRO DOBRO DOBRO srednja
1009 Spodnji del Savinje do Sotle kombinirana neocenjeno DOBRO DOBRO DOBRO srednja
1010 Kraška Ljubljanica razpoklinska DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO visoka
1011 Dolenjski kras razpoklinska DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO srednja
3012 Dravska kotlina medzrnska SLABO SLABO SLABO SLABO visoka
3013 Vzhodne Alpe kombinirana neocenjeno DOBRO DOBRO DOBRO srednja
3014 Haloze in Dravinjske gorice kombinirana neocenjeno DOBRO DOBRO DOBRO srednja
3015 Zahodne Slovenske gorice kombinirana neocenjeno DOBRO DOBRO DOBRO nizka
4016 Murska kotlina medzrnska SLABO SLABO SLABO SLABO visoka
4017 Vzhodne Slovenske gorice kombinirana neocenjeno SLABO DOBRO SLABO nizka
4018 Goričko kombinirana neocenjeno DOBRO DOBRO DOBRO srednja
5019 Obala in Kras z Brkini razpoklinska DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO visoka
6020 Julijske Alpe v porečju Soče razpoklinska DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO visoka
6021 Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota kombinirana DOBRO DOBRO DOBRO DOBRO visoka

Cilji

- Ohranjevanje stanja podzemne vode v vodnih telesih podzemne vode z dobrim kemijskim stanjem. Preprečevanje trendov rasti onesnaževal.

- Doseganje dobrega kemijskega stanja vseh vodnih teles podzemne vode do leta 2015 (okoljski cilji Vodne direktive, člen 4). Doseganje obrata trenda rasti onesnaževala.


Onesnaženost podzemne vode je odvisna tako od obremenjevanja podzemne vode zaradi človekovih dejavnosti kot tudi od naravnih danosti vodonosnikov, pogosto imenovane ranljivost. Parametri, ki v Sloveniji povzročajo slabo kemijsko stanje podzemne vode, so predvsem nitrati in pesticidi ter njihovi razgradnji produkti, na nekaterih merilnih mestih pa tudi klorirana organska topila.

V preglednici VD11-3 so navedena vodna telesa podzemne vode (VTPodV), tip poroznosti vodonosnikov, kemijsko stanje za leta 2006, 2007 in 2008, skupna ocena kemijskega stanja za obdobje 2006-2008 ter raven zaupanja ocene kemijskega stanja.

V ravninskih delih rečnih dolin prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, pogosto imenovani aluvialni vodonosniki. Obremenitve teh vodonosnikov so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti, kot so kmetijstvo, industrija, promet, gosta poseljenost in odlagališča odpadkov, največje. To se odraža tudi na kakovosti podzemne vode, ki je na mnogih merilnih mestih čezmerno obremenjena z nitrati, raznimi pesticidi (atrazin, metolaklor, terbutilazin, prometrin, bentazon, dimetenamid, kloridazon, izoproturon, metalaksil) in lahkohlapnimi halogeniranimi alifatskimi ogljikovodiki (tetrakloroeten, trikloroeten in dikloroeten).

V alpskih predelih in na Krasu prevladujejo vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Ti vodonosniki, predvsem kraški, so zelo ranljivi, vendar so v Sloveniji pretežno naravno zaščiteni. Večina vodonosnikov s kraško in razpoklinsko poroznostjo je v hribovitih, manj poseljenih območjih, ki so poraščena z gozdovi.

Osem VTPodV sestavljajo tako vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo kot tudi aluvialni vodonosniki, torej je tip poroznosti kombiniran.

Slabo kemijsko stanje je določeno za nekatera VTPodV, ki jih sestavljajo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, in sicer Savinjska, Dravska in Murska kotlina. Raven zaupanja ocene kemijskega stanja je visoka. Slabo kemijsko stanje s srednjo ravnijo zaupanja je za obdobje 2007 – 2008 ocenjeno za Vzhodne Slovenske gorice s kombiniranim tipom poroznosti. Kemijsko stanje podzemne vode v VTPodV s pretežno kraškimi in razpoklinskimi vodonosniki je bilo v obdobju 2006 – 2008 dobro.

Kemijsko stanje je prikazano na karti Slovenije (slika VD11-1), kjer so nakazani tudi trendi rasti ali zniževanja vsebnosti parametrov na posameznih mestih. Nitrati, atrazin in njegov razgradni produkt desetil-atrazin imajo na označenih merilnih mestih statistično značilen trend zniževanja, v Iškem vršaju (VTPodV 1001) pa se vsebnosti tako nitratov kot desetil-atrazina zvišujejo. V Lancovi vasi in v črpališču pitne vode Šikole (VTPodV 3012) ter v Črncih (VTPodV 4016) imajo nitrati trend zviševanja, atrazin in desetil-atrazin pa trend zniževanja.


1. Izvorna baza podatkov oz. vir: Enotna baza podatkov ARSO
2. Skrbnik podatkov: Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda
3. Datum zajema podatkov za kazalec: december 2009
4. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Programi monitoringa pripravljeni skladno s Pravilnikom o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/2009, frekvenca vzorčenja 2 – 4 krat letno
5. Metodologija obdelave podatkov: navedena v Uredbi o stanju podzemnih voda (Uradni list RS 25/2009) in Metodologiji za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode (http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/Metodologija.pdf)
6. Informacije o kakovosti: Kriteriji za določitev ravni zaupanja ocene kemijskega stanja:
VISOKA:
- Mreža merilnih mest je visoko reprezentativna glede na hidrogeološke značilnosti vodonosnikov in glede na antropogene vplive
- Niz podatkov na neobremenjenih vodnih telesih je minimalno 2 leti in na vodnih telesih z identificiranimi pritiski minimalno 5 let
- Povprečne vrednosti parametrov močno presegajo ali so močno pod standardom kakovosti oz. vrednostjo praga
- Objekti za monitoring so tehnično primerni
SREDNJA:
- Mreža merilnih mest je srednje reprezentativna glede na hidrogeološke značilnosti vodonosnikov in glede na antropogene vplive
- Niz podatkov na neobremenjenih vodnih telesih je vsaj 1 leto in na vodnih telesih z identificiranimi pritiski vsaj 2 leti
- Povprečne vrednosti parametra so v območju standarda kakovosti oz. vrednosti praga
- Objekti za monitoring imajo manjše tehnične pomanjkljivosti
NIZKA (vsaj eden od kriterijev)
- Na razpolago ni podatkov monitoringa, emisije oz. pritiski pa so evidentirani
- Mreža merilnih mest je nizko reprezentativna glede na hidrogeološke značilnosti vodonosnikov in glede na antropogene vplive
- Niz podatkov na vodnih telesih z identificiranimi pritiski manj kot 2 leti
- Objekti za monitoring so tehnično manj primerni


Povezani kazalci


TWITTER