KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v Sloveniji v obdobju 1990-2019 zmanjšali za 80 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov, kar za 98 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 60 %, izpusti amonijaka pa za 20 %. Izpusti žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in amonijaka so bili leta 2019 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja v obdobju 1990–2019. Med snovi, ki povzročajo zakisovanje prištevamo žveplove okside (SOx), dušikove okside (NOx) in amonijak (NH3). Dušikovi oksidi in amonijak prispevajo tudi k evtrofikaciji. Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so izraženi kot vsota izpustov vseh treh onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji zakisovanja. Izpusti so podani v ekvivalentu zakisovanja.


Grafi

Slika ZR09-1: Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, Slovenija, 1990-2019
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (27.7.2021)

Prikaži podatke
SOx [indeks (1990 = 100)] NOx [indeks (1990 = 100)] NH3 [indeks (1990 = 100)] zakisovalne snovi - skupaj [indeks (1990 = 100)] ciljna vrednost SOx [indeks (1990 = 100)] ciljna vrednost NOx [indeks (1990 = 100)] ciljna vrednost NH3 [indeks (1990 = 100)] ciljna vrednost - skupaj [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100
1991 92,51 92,63 94,02 92,75
1992 95,42 91,74 98,06 95,17
1993 94,35 98,29 91,72 94,64
1994 91,21 101,87 91,72 93,11
1995 61,41 100,54 92,33 72,66
1996 57,17 103,00 89,13 69,72
1997 59,18 103,68 89,18 71,21
1998 54,28 92,13 90,21 66,04
1999 47,43 82,80 90,23 59,78
2000 45,88 80,11 93,77 58,79
2001 31,17 80,61 93,86 48,86
2002 31,05 80,03 96,29 49,03
2003 29,77 75,30 91,13 46,59
2004 25,08 73,41 85,07 42,18
2005 19,82 74,24 87,64 39,11
2006 8,43 74,97 87,22 31,41
2007 7,40 73,04 90,38 30,84
2008 6,25 78,02 85,14 30,15
2009 5,04 66,24 86,77 27,54
2010 5,15 65,49 84,19 27,10
2011 5,64 64,34 81,07 26,78
2012 5,26 62,23 80,41 26,06
2013 4,75 58,53 79,32 24,92
2014 3,80 52,83 78,90 23,24
2015 2,70 47,65 80,77 21,88
2016 2,31 46,86 81,71 21,61
2017 2,42 46,08 79,98 21,30
2018 2,37 43,88 79,48 20,81
2019 2,11 39,84 77,81 19,70
cilj po 2010 13,32 61,39 86,15 32,26 13,32 61,39 86,15 32,26
Slika ZR09-2: Struktura izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, po snoveh, Slovenija, 2019
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (27.7.2021)

Prikaži podatke
Sox [%] Nox [%] NH3 [%]
2019 7,31 34,66 58,02
Slika ZR09-3: Struktura izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, po sektorjih, Slovenija, 2019
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (27.7.2021)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [%] Raba goriv v industriji [%] Cestni promet [%] Ostali promet [%] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [%] Ubežni izpusti [%] Industrijski procesi in raba topil [%] Kmetijstvo [%] Odpadki [%]
skupaj 6,89 5,31 16,18 4,86 7,81 0,00 2,53 56,24 0,17
SOx 37,02 17,95 0,77 0,29 11,74 0,00 32,17 0 0,06
NOx 12,06 11,48 44,20 13,95 9,67 0,00 0,36 8,19 0,08
NH3 0 0,03 1,39 0,00 6,20 0 0,09 92,04 0,25
Slika ZR09-4: Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, EU-28 države, 2019 [v kg/prebivalca]
Viri:

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2019, Evropska okoljska agencija, Eurostat, 2021 (12. 08. 2021)

Prikaži podatke
izpusti na prebivalca [kg/preb]
Irska 2,00
Ciper 1,35
Estonija 1,32
Litva 1,27
Luksemburg 1,25
Poljska 1,23
Danska 1,18
Grčija 1,09
Češka 1,05
Latvija 0,98
Španija 0,98
Bolgarija 0,98
Finska 0,97
Romunija 0,95
Hrvaška 0,88
Slovenija 0,87
Francija 0,81
Avstrija 0,81
Nemšija 0,81
Madžarska 0,79
Portugalska 0,78
EU28 0,76
Nizozemska 0,75
Belgija 0,72
Slovaška 0,67
Italija 0,63
Švedska 0,62
Združeno kraljestvo 0,59
Malta 0,39

Cilji

Zmanjšanje celotnih državnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola in direktive NEC pa dodatno predpisujejo zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 % in amonijaka za 1% po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.


Skupni izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje (SOx, NOx in NH3) so bili leta 2019 v Sloveniji manjši za 80 odstotkov glede na leto 1990, predvsem zaradi nižjih izpustov žveplovega dioksida. Žveplovi oksidi nastajajo pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo.Ti so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 98 odstotkov. Zmanjšanje je predvsem posledica namestitve razžvepljevalnih naprav v Termoelektrarnah Šoštanj in Trbovlje, uporabe uvoženega premoga z nizko vsebnostjo žvepla v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana, uvajanja tekočih goriv z nižjo vsebnostjo žvepla ter nadomeščanja tekočih in trdnih goriv v industriji z zemeljskim plinom. V zadnjem času se zmanjšujejo tudi izpusti iz sektorja industrijski procesi, ki so posledica izvrševanja Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPCC Uredba). Največji vir izpustov žveplovih oksidov je po podatkih za leto 2019 predstavljal sektor oskrbe z energijo. Proizvodnja električne energije in toplote je k skupnim državnim izpustom žveplovih oksidov prispevala 37 %. Skupni izpusti žveplovih oksidov so bili leta 2019 za 84 % nižji od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Žveplovi oksidi so v izpustih plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo predstavljali 7 %.

Največji delež v izpustih snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo je leta 2019 predstavljal amonijak. Delež amonijaka je v skupnih izpustih predstavljal 54 %. Glavni vir amonijaka je kmetijstvo, prispeva kar 92 % k skupnim državnim izpustom amonijaka. Izpusti amonijaka so bili v letu 2019 glede na leto 1990 nižji za 22 %. Znižanje izpustov je predvsem posledica manjšega števila glav živine. Izpusti amonijaka so bili leta 2019 za 10 % nižji od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje.

Delež izpustov dušikovih oksidov je v skupnih izpustih snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo v letu 2019 predstavljal 32 %. Glavni vir izpustov dušikovih oksidov je v letu 2019 predstavljal cestni promet (44 %), sledi ostali promet (14 %). Glede na leto 1990 so se izpusti NOx zmanjšali za 60 %, najbolj v prometu zaradi strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, izvajanja ukrepov v termoelektrarnah in toplarnah, pa tudi zaradi zamenjave goriv in izboljšanja procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so bili v letu 2019 za 35 % nižji od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Izpusti dušikovih oksidov niso odvisni le od vsebnosti dušika v gorivu, temveč nastajajo predvsem po reakciji dušika in kisika v zraku med zgorevanjem pri visokih temperaturah.

Slovenija je v letu 2019 z vrednostjo 0,9 kg izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo na prebivalca presegala povprečje EU-28 (0,8 kg/prebivalca). V skupini držav EU-28 se je v letu 2019 Slovenija uvrščala na 16. mesto. Največji izpusti na prebivalca so bili leta 2019 zabeleženi na Irskem (2,0 kg/prebivalca), najnižji pa na Malti (0,4 kg/prebivalca).

Za doseganje ciljnih vrednosti so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja in nadzora nad industrijskim onesnaževanjem (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) ter spodbujanje dobre kmetijske prakse.

Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje škodujejo zdravju ljudi ter povzročajo škodo na vodnih ekosistemih, gozdovih, pridelkih ter zgradbah, predvsem zaradi pospeševanja rjavenja (korozije). Negativni učinki zakisovanja so odvisni od potenciala zakisovanja za posamezno onesnaževalo in lastnosti posameznih ekosistemov in materialov. Najmočnejši zakisovalni učinek ima amonijak, ki prispeva tudi k učinku evtrofikacije. Prekomerno kopičenje hranilnih snovi v vodah (evtrofikacija) lahko povzroči zmanjšanje in spremembo bioraznovrstnosti.

Izpusti NOx prispevajo tudi k nastanku prizemnega ozona, ki nastaja pri zapletenih foto-kemičnih reakcijah v spodnjih plasteh atmosfere ob povečanem sončnem sevanju, predvsem v poletnih mesecih in pri ljudeh povzroča bolezni dihal.

Izpusti NOx, SOx in NH3 poleg zakisovanja in evtrofikacije povzročajo tudi nastanek prašnih delcev, ki vplivajo na večjo pogostost bolezni dihal. NOx, SOx in NH3 imenujemo tudi sekundarni trdni delci oziroma predhodniki trdnih delcev PM10, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) ter Uredbi o zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka.
 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2019. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Relativni prispevek posamezne snovi k zakisovanju okolja je odvisen od potenciala zakisovanja. Ta je ocenjen s kislinskim ekvivalentom (»Acid equivalent« - ekvivalent zakisovanja). Uteži (faktorji zakisovanja) so bile določene v študiji de Leeuw, 2002 in znašajo: SO2 – 0,03125; NOx – 0,02174; NH3 – 0,05882. Enota je kt ekvivalenta izpustov, ki povzročajo zakisovanje.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka Centralno odložišče poročil (CDR)

1990-2019

aprila za predpreteklo leto

letno

27. julij 2021

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2019. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo avgusta tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.

Število prebivalcev držav Evropske unije na grafu ZR09-4 je povzeto iz baze podatkov Eurostat (Population – Demography – National data – Population - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki o izpustih plinov, ki povzročajo zakisovanje in evrtofikacijo, so zbrani za leto 2019 iz baze podatkov Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2019, ki jih zbira Evropska okoljska agencija (EEA).

Podatki se zbirajo letno.
 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook, 2019). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Podatki za graf ZR09-4 so izračunani kot kvocient izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov so uporabljeni enaki faktorji za potencial zakisovanja kot so navedeni za opisu metodologije za podatke za Slovenijo.

Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.

 

Podatkovni viri:                                                                                                                            

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Evropska okoljska agencija

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2019

 

2019

avgusta za predpreteklo leto

 

letno

12. avgust 2021

Prebivalci

število

EUROSTAT

Population on 1 January by age and sex

2019

julija za preteklo leto

letno

12. avgust 2021

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

 

  1. Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera (direktiva NEC)
  2. Informative Inventory Report 2021 for Slovenia, Agencija RS za okolje, maj 2021
  3. de Leeuw, F.A.A.M. (2002), supported by the European topic centre on air and climate change, under contract to the European Environment Agency, A set of emission indicators for long-range transboundary air pollution, Environmental Science & Policy, 5, 135-145
  4. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  5. The 1999 Gothenburg Protocol to Abate Acidification, Eutrophication and Ground-level Ozone
  6. Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka
  7. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega
  8. Zakon o ratifikaciji protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja
  9. Emissions of air pollutants from transport, Indicator Assessment, Prod-ID: IND-112-en, Also known as: TERM 003, Created 13 Aug 2019, Published 17 Dec 2019, Last modified 11 May 2021, Evropska agencija za okolje