KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Skupne emisije predhodnikov ozona (NOx, NMVOC, CO, CH4) so se v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 14 %, emisije iz energetskih virov pa za 17 %. Leta 2005 so znašale 124,38 kt. Energetski viri so prispevali 85 %. Največ so se zmanjšali izpusti iz prometa (19 %) zaradi uvajanja strožjih zahtev za izpuste iz vozil, ki kljub temu še vedno predstavlja glavni vir emisij. Cilji so določeni za emisije NMVOC in NOx za leto 2010, za CH4 pa v okviru Kjotskega protokola za obdobje 2008-2012. Doseganje cilja za NMVOC ne bo problematično, medtem ko za emisije NOx trenutni trendi in tudi projekcije kažejo odstopanje od cilja, zato je potrebno aktivno spremljanje emisij in prilagajanje politike.


Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov monoksid (CO), metan (CH4) in nemetanske ogljikovodike (NMVOC*). Troposferski (prizemni) ozon škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistem. Visoke koncentracije prizemnega ozona pri ljudeh vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, v ekosistemu pa vplivajo na zmanjšanje pridelka, povzročajo škodo na listih ter znižujejo odpornost na bolezni. Ozon povzroča tudi poškodbe na plastiki in gumi.

Kazalec prikazuje pretekle emisije predhodnikov ozona. Skupne emisije so izračunane kot utežena vsota emisij posameznih snovi. Uteži so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uporabljene so bile enake uteži, kot jih Evropska agencija za okolje uporablja za svoje izračune. Uteži so sledeče: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Skupne emisije so v enotah kt ekvivalenta NMVOC.

Emisije iz energetike (CRF 1, NFR 1)** vključujejo emisije iz zgorevanja goriv (CRF 1.A, NFR 1.A), ki se naprej delijo na emisije iz transformacij (CRF 1.A.1, NFR 1.A.1), emisije iz industrije in gradbeništva (CRF 1.A.2, NFR 1.A.2), emisije iz prometa*** (CRF 1.A.3, NFR 1.A.3) in emisije iz drugih področij (CRF 1.A.4, NFR 1.A.4), ki vključujejo emisije iz gospodinjstev, storitvenega sektorja ter zgorevanja goriv v kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg emisij iz zgorevanja goriv v energetiko sodijo tudi ubežne emisije (CRF 1.B, NFR 1.B), ki se delijo na ubežne emisije iz trdnih goriv (CRF 1.B.1, NFR 1.B.1) in ubežne emisije iz tekočih ter plinastih goriv (CRF 1.B.2., NFR 1.B.2). Transformacije v tekstu poleg emisij iz transformacij (CRF 1.A.1, NFR 1.A.1) vključujejo tudi ubežne emisije (CRF 1.B, NFR 1.B).

Ne-energetski viri emisij vključujejo emisije iz industrijskih procesov (CRF 2, NFR 2), kjer so zajete emisije iz industrije, ki niso posledica zgorevanja goriv, emisije iz kmetijstva (CRF 4, NFR 4), kjer so zajete emisije iz reje živali (ravnanje z gnojem, črevesna fermentacija) ter emisije iz rabe umetnih gnojil, emisije iz odpadkov (CRF 6, NFR 6), kjer so zajete emisije iz odlagališč odpadkov ter iz sežigalnic odpadkov, in emisije iz rabe topil in drugih izdelkov (CRF 3, NFR 3).

* Za nemetanske hlapne organske spojine se v evidencah snovi onesnaževal zunanjega zraka uporablja oznako VOC
** CRF je poročevalski format za toplogredne pline, NFR pa poročevalski format za onesnaževala zunanjega zraka. Oba formata uporabljata enake sektorje.
*** Cestni promet + železnice (ostali promet – gradbeništvo, kmetijstvo in gozdarstvo - so vključeni v sektorju druga področja)


Grafi

Slika EN02-1: Emisije predhodnikov ozona po sektorjih
Viri:

UNECE-CLRTAP emisijske evidence; 2007 REPORT: CLRTAP SLO 1980-2005, Agencija RS za okolje

Prikaži podatke
1990 2005
transformacije kt 26.8709122993 23.0722553522
industrija (energetska raba goriv) kt 8.34867438057 7.38257595901
promet kt 73.6378467494 59.5875264512
druga področja kt 18.1560646355 15.9533506267
ne-energetski sektorji kt 18.3257811706 18.3860988747
SKUPAJ ENERGETIKA kt 145.339279235 124.381807264
SKUPAJ kt 127.013498065 105.995708389
Slika EN02-2: Emisije predhodnikov ozona po sektorjih
Viri:

UNECE-CLRTAP emisijske evidence; 2007 REPORT: CLRTAP SLO 1980-2005, Agencija RS za okolje

Prikaži podatke
transformacije industrija (energetska raba goriv) promet ostalo (energetska raba goriv) ne-energetski sektorji SKUPAJ - ENERGETIKA SKUPAJ
1990 kt 26.9 8.3 73.6 18.2 18.3 145.3 127
1991 kt 23.2 7.6 68.6 19.4 17.3 136.1 118.8
1992 kt 26.3 6.1 70 18.4 15.6 136.4 120.8
1993 kt 26.4 5.9 81.2 18.4 14.5 146.5 132
1994 kt 26 6.5 87.4 18.2 14.5 152.6 138.2
1995 kt 27.2 5.7 88.1 18 14.5 153.5 139
1996 kt 27.6 5.7 94.4 18.8 16.8 163.3 146.5
1997 kt 27.9 6.8 92.9 18.8 16.1 162.5 146.4
1998 kt 28.1 6.6 77.9 18.7 15.9 147.2 131.3
1999 kt 25.4 5.1 70.1 19.1 16.2 135.9 119.6
2000 kt 25.6 5.1 69.3 18.6 16.5 135.1 118.6
2001 kt 27.1 6.1 65.1 16.7 16.3 131.4 115
2002 kt 28.3 6.8 60.4 16.5 16.8 128.8 112
2003 kt 27.5 7.5 57.8 16.2 16.8 125.8 109
2004 kt 28.1 6.4 58 16.1 18.2 126.9 108.7
2005 kt 23.1 7.4 59.6 16 18.4 124.4 106
Slika EN02-3: Gibanje emisij predhodnikov ozona v obdobju 1990-2005 ter ciljni vrednosti za NOx in NMVOC za leto 2010
Viri:

UNECE-CLRTAP emisijske evidence; 2007 REPORT: CLRTAP SLO 1980-2005, Agencija RS za okolje

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
NMVOC indeks 100 94.9 93.1 97.4 101.1 101.7 110.1 108.4 98.9 93.3
NOx indeks 100 92.1 93.6 102.3 106.8 107.8 114 114.5 103.5 94
CO indeks 100 97.8 98.7 107.3 112.4 111 114.7 112.5 98.6 91.6
CH4 indeks 100 94.9 98.1 94.4 93.4 92.5 89.6 89.8 91.1 89.7
EmOP indeks 100 93.7 93.9 100.8 105 105.6 112.3 111.8 101.2 93.5
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2010
NMVOC indeks 93.1 89.2 87.6 86.4 85.6 80.4
NOx indeks 93.4 92.8 91.3 88.7 90.5 90.9
CO indeks 89.5 80.9 75.8 72.8 73.6 74 -
CH4 indeks 93.3 91 94.2 92.4 91.4 92 -
EmOP indeks 93 90.4 88.6 86.5 87.3 85.6 -

Cilji

Cilj Slovenije glede emisij predhodnikov ozona je njihovo zmanjšanje. Količinski cilj je določen za NOx in NMVOC v Protokolu o zmanjševanju zakisovanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja ter Uredbi o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Uredba NEC), in sicer se morajo emisije do leta 2010 zmanjšati na 45 kt oziroma 40 kt. Za CO količinski cilj ne obstaja, za CH4, ki je toplogredni plin, pa je določen v okviru Kjotskega protokola. V pripravi je revizija direktive 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka, ki jo Uredba NEC povzema. Revidirana direktiva bo postavila nove cilje za emisije SO2, NOx, NMVOC, NH3 in PM_2.5 za leto 2020. Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku določa, da z letom 2005 največja dnevna osemurna srednja vrednost ne sme presegati 10 mg CO/m3.
Prav tako je v zakonodaji določena ciljna vrednost za emisije prizemnega ozona za varovanje zdravja ljudi za leto 2010 v višini 120 μg/m3 ter za varstvo rastlin za leto 2010 v višini 18000 μg/m3*h.


Emisije predhodnikov ozona iz energetskih virov so leta 2005 znašale 106 kt ekvivalenta NMVOC, kar je 17 % manj kot leta 1990. Emisije predhodnikov ozona iz ne-energetskih virov so leta 2005 znašale 18 kt ekvivalenta NMVOC in so bile praktično enake kot leta 1990. Energetski viri emisij so k skupnim emisijam leta 2005 prispevali 85 %.

Dušikovi oksidi so k emisijam iz energetskih virov leta 2005 prispevali 66 %, kar je 5 odstotnih točk več kot leta 1990. Sledijo hlapne organske spojine z deležem, malo manjšim od ene tretjine. Delež emisij CO je znašal 9 %. Prispevek emisij metana k emisijam iz energetskih virov je znašal manj kot 1 %. Med sektorji je leta 2005 s 56 % k emisijam iz energetike daleč največ prispeval promet (v skupnih emisijah je delež znašal 48 %). Transformacije so leta 2005 prispevale malo več kot 1/5 emisij, široka raba 15 % ter industrija 7 %.

Emisije predhodnikov ozona iz prometa so se v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 19 %. Zmanjšanje izpustov je posledica intenzivnega uvajanja katalizatorjev zaradi zaostrovanja zakonodajnih zahtev glede izpustov onesnaževal iz vozil. Strožji standardi za vozila so bili uvedeni s serijo evropskih direktiv, v slovensko zakonodajo pa so bili preneseni s tehničnimi standardi in pravilnikom o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje. Standardi so vplivali na emisije NOx, NMVOC in CO. Po drugi strani se je močno povečala poraba motornih goriv, zaradi izrazite rasti števila vozil in prevoženih kilometrov, v zadnjem času pa tudi povečanja tranzitnega prometa, kar je vplivalo na manjše znižanje izpustov.

Znižanje emisij je opazno tudi v transformacijah, kjer so se emisije predhodnikov ozona zmanjšale za 14 %. Velik del tega zmanjšanja lahko pripišemo zmanjšanju emisij NOx, zaradi izvajanja primarnih ukrepov v termoelektrarnah, pomembno pa je k zmanjšanju prispevalo tudi znižanje ubežnih emisij (emisije NMVOC iz skladiščenja in distribucije bencina). Emisije iz termoelektrarn ureja Uredba o mejnih vrednostnih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav. Po uredbi bodo za termoelektrarne od 31.10.2007 veljale strožje mejne koncentracije emisij. Zmanjšanje ubežnih emisij je delno posledica zaostritve zakonodaje (Uredba o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje motornega bencina), delno pa izboljšanja metodologije izračuna emisij. Emisije CO iz transformacij so se minimalno povečale, zlasti zaradi večje proizvodnje električne energije in toplote.

V sektorjih industrija ter druga področja (gospodinjstva, storitve in javni sektor, kmetijstvo in gozdarstvo) so se emisije v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 12 %. Zmanjšanje v industriji je posledica izboljšanja učinkovitosti proizvodnje ter zamenjave goriv, zmanjšanje v ostalih sektorjih pa predvsem nižje statistične ocene za rabo lesa v gospodinjstvih. Emisije iz kurilnih naprav v industriji in drugih področjih ureja Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Za emisije iz industrije so pomembne še naslednje uredbe: Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS št. 31/2007), Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS št. 97/2004), Uredba o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Ur. l. št. RS 112/2005) ter uredbe, ki urejajo specifična področja npr. proizvodnjo cementa, aluminija, itd..

Emisije NOx in NMVOC so bile leta 2005 višje od ciljnih vrednosti za leto 2010. Zlasti emisije NOx bodo problematične glede doseganja cilja, kar je razvidno iz trenda v zadnjih treh letih, to pa potrjujejo tudi projekcije emisij do leta 2020 iz Operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka /Revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka iz leta 2005/(MOP, 2007). Cilj za emisije NMVOC bo zaradi nižjih emisij po oktobru 2007 lažje dosegljiv.


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o emisijah onesnaževal zraka, ki so bili 14. februarja 2007 poslani Združenim narodom in se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia / United Nations (UN) / UNECE-CLRTAP air emission inventories/UNECE-CLRTAP emisijske evidence / 2007 REPORT: CLRTAP SLO 1980-2005 / CLRTAP SLO 2007 Submission (1st submission), in TGP, ki so bili 22. marca poslani Evropski komisiji in se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia / obveznosti do Evropske unije / Zrak in podnebne spremembe / Evidence emisij toplogrednih plinov (Council Decision 280/2004/EC) / SI GHG emission inventory - 2007 Report (1986, 1990 - 2005 data) / GHG Inventory Report - Resubmission 15/03/2007.

Skrbnik podatkov je Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in narave, Sektor za kakovost zraka – kontaktna oseba: Bojan Rode.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je za onesnaževala zraka pripravljena s strani skupine za evidence emisij in projekcije UNECE/EMEP za TGP pa s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC).

Metodologija obdelave podatkov: Skupne emisije predhodnikov ozona so izračunane kot utežena vsota emisij posameznih snovi (NOx, NMVOC, CO, CH4). Uteži (tropospheric ozone forming potential = TOFP) so bile določene v študiji (de Leeuw, 2002) in znašajo: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je ekvivalent emisij NMVOC (NMVOC ekv). Povprečne letne rasti emisij so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.

Informacije o kakovosti:
o Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij.
o Zanesljivost: Zanesljivost podatkov za emisije toplogrednih plinov (CH4) je bila ocenjena za leta 1986, 2002 in 2003. Za absolutne podatke znaša 16 %, 13,1 % in 12 % za trende pa za leti 2002 in 2003 4 % oz 3 %. Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene. Zanesljivost podatkov za onesnaževala zunanjega zraka je slabša, saj podatki niso podvrženi tako strogemu pregledu kot podatki za emisije toplogrednih plinov.
o Ocena (1 = brez večjih težav, 2 = z manjšimi pridržki, 3 = z večjimi pridržki): Primernost: 1; Točnost: 2; Časovna primerljivost: 2; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

- MOP, 2007: Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka /Revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka iz leta 2005/

- EEA, 2007: EN05 Energy-related emissions of ozone precursors