KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V letu 2011 so izpusti SO2,
NOx, NMVOC in NH3  ostali nižji od ciljnih vrednosti za
leto 2010. Glede na cilje za leto 2020 pa so izpusti leta 2011 zlasti visoki
pri PM 2.5 (+34 %) in NOx (+58 %). V opazovanem obdobju so se najbolj
znižali izpusti SO2, sledijo izpusti NMVOC, najmanj pa so se znižali izpusti
NOx, NH3 in PM 10. Izpusti PM 2.5 so se povečali. To je vplivalo na znižanje
izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje, predhodnikov ozona ter trdnih
delcev. NOx je edina snov, ki je s pomembnim deležem prisotna v vseh treh skupinah. Glavni vir izpustov NOx je promet, sledi proizvodnja
električne energije in toplote.


Kazalec prikazuje pretekle izpuste onesnaževal zraka iz
energetskih virov posameznih snovi in skupnih izpustov predhodnikov ozona,
snovi, ki povzročajo zakisovanje, ter trdnih delcev.

Predhodnik
ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega ozona. Med predhodnike ozona
prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov monoksid (CO), metan (CH4)
in nemetanske ogljikovodike (NMVOC). Troposferski (prizemni) ozon škodljivo
vpliva na zdravje ljudi in ekosistem. Visoke koncentracije prizemnega ozona pri
ljudeh vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, v ekosistemu pa vplivajo na
zmanjšanje pridelka, povzročajo škodo na listih ter znižujejo odpornost na
bolezni. Ozon povzroča tudi poškodbe na plastiki in gumi.

Med
snovi, ki povzročajo zakisovanje, prištevamo: žveplov dioksid (SO2),
dušikove okside (NOx) in amoniak (NH3). Zakisovanje
povzroča veliko škodo v ekosistemu, na stavbah ter materialih (korozija). NOx
in NH3 povzročata tudi prekomerno kopičenje dušika v zemlji in
vodnih telesih (evtrofikacija).

Izpuste
trdnih delcev delimo na primarne PM10 (s premerom 10 μm ali manj, ki
so neposredno izpuščeni v zrak) ter na sekundarne oz. predhodnike PM10
(del izpustov NOx, SO2 in NH3, ki se kot
posledica fotokemičnih reakcij preoblikuje v trdne delce s premerom 10 μm ali manj).
Vdihavanje trdnih delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, kar
povečuje možnost prezgodnje smrti. Zlasti so nevarni manjši delci, ki prodrejo
globlje v pljuča.


Grafi

Slika EN09-1: Indeks gibanja skupnih izpustov SO2, NOx, NMVOC in NH3 glede na leto 1990 in PM10 glede na leto 2000 ter cilj za leto 2010 za SO2, NOx, NMVOC in NH3
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013.

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
SO2 indeks (1990 = 100) 100 92.889 96.532 94.969 91.739 61.468 57.203 58.995 54.478 47.528
NOx indeks (1990 = 100) 100 91.243 88.777 93.954 97.373 96.508 102.332 102.944 93.745 82.213
NMVOC indeks (1990 = 100) 100 92.361 88.766 90.464 91.914 91.03 96.837 90.821 81.857 76.287
NH3 indeks (1990 = 100) 100 94.545 98.08 90.681 90.337 90.862 89.554 90.725 91.133 91.32
PM10 indeks (2000 = 100)
SO2 indeks (1990 = 100)
NOx indeks (1990 = 100)
NMVOC indeks (1990 = 100)
NH3 indeks (1990 = 100)
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
SO2 indeks (1990 = 100) 46.619 31.716 31.789 30.979 25.612 20.468 8.258 7.334 6.427 5.259
NOx indeks (1990 = 100) 83.134 84.648 85.601 82.526 80.341 77.907 79.471 80.707 88.959 76.481
NMVOC indeks (1990 = 100) 73.592 71.489 70.257 67.985 64.306 60.911 60.537 57.693 54.854 53.33
NH3 indeks (1990 = 100) 96.083 94.973 99.001 94.037 86.459 88.366 87.402 90.407 85.762 87.195
PM10 indeks (2000 = 100) 100 98.97 97.767 96.821 97.775 100.997 101.967 101.78 93.154 96.423
SO2 indeks (1990 = 100)
NOx indeks (1990 = 100)
NMVOC indeks (1990 = 100)
NH3 indeks (1990 = 100)
2010 2011
SO2 indeks (1990 = 100) 4.93 5.484
NOx indeks (1990 = 100) 75.196 75.005
NMVOC indeks (1990 = 100) 53.156 48.692
NH3 indeks (1990 = 100) 84.72 81.544
PM10 indeks (2000 = 100) 100.372 93.801
SO2 indeks (1990 = 100) 13.586 13.586
NOx indeks (1990 = 100) 75.756 75.756
NMVOC indeks (1990 = 100) 61.197 61.197
NH3 indeks (1990 = 100) 94.779 94.779
Slika EN09-2: Izpusti onesnaževal zraka po sektorjih za leto 2011
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013.

Prikaži podatke
SO2 NOx NH3 NMVOC PM10
Oskrba z energijo kt 6.77 10.89 0 2.58 0.45
Industrija kt 2.42 3.29 0 0.82 0.82
Promet kt 0.06 27.28 0.56 6.02 1.85
Široka raba kt 0.7 3.07 0 10.72 12.27
Neenergetski sektorji kt 0.95 0.02 16.65 11.68 3.12
SKUPAJ kt 10.9 44.55 17.21 31.83 18.52
Slika EN09-3: Gibanje izpustov predhodnikov ozona, snovi, ki povzročajo zakisovanje, ter trdnih delcev
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013; Institut Jožef Stefan, 2013.

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
Predhodniki ozona Indeks (2000 = 100) 132.3 122.8 117.3 122 124 123 130 125 112.4 101.2
Snovi, ki povzročajo zakisovanje Indeks (2000 = 100) 169.4 157.3 161.9 159.6 156.5 120 116 118.6 110.9 99.7
Trdni delci Indeks (2000 = 100)
Predhodniki ozona [kt] 176.2 163.6 156.2 162.5 165.2 163.9 173.2 166.5 149.7 134.8
Snovi, ki povzročajo zakisovanje [kt] 8.7 8.1 8.4 8.2 8.1 6.2 6 6.1 5.7 5.1
Trdni delci [kt]
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Predhodniki ozona Indeks (2000 = 100) 100 99.2 98.7 95.7 91.4 88 87.9 86.7 89.4 81.6
Snovi, ki povzročajo zakisovanje Indeks (2000 = 100) 100 82.2 83.5 80.5 71.7 65.4 50.8 50.8 50.6 46.4
Trdni delci Indeks (2000 = 100) 100 87.7 88.4 85.7 79.6 74.9 65.2 65.3 66.1 60.6
Predhodniki ozona [kt] 133.2 132.2 131.5 127.4 121.7 117.2 117.1 115.5 119.1 108.7
Snovi, ki povzročajo zakisovanje [kt] 5.2 4.2 4.3 4.2 3.7 3.4 2.6 2.6 2.6 2.4
Trdni delci [kt] 126.2 110.6 111.5 108.2 100.5 94.6 82.3 82.4 83.4 76.4
2010 2011
Predhodniki ozona Indeks (2000 = 100) 81.3 77.9
Snovi, ki povzročajo zakisovanje Indeks (2000 = 100) 45.1 45
Trdni delci Indeks (2000 = 100) 60.1 59.1
Predhodniki ozona [kt] 108.2 103.8
Snovi, ki povzročajo zakisovanje [kt] 2.3 2.3
Trdni delci [kt] 75.9 74.6
Slika EN09-4: Struktura skupnih izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje, snovi iz katerih se tvori prizemni ozon ter primarnih in sekundarnih trdnih delcev leta 2011
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013; Institut Jožef Stefan, 2013.

Prikaži podatke
Zakisovanje Prizemni ozon Trdni delci
PM_10 - en kt 0 0 15.39
PM_10 - ne-en kt 0 0 3.12
SO2 - en kt 0.31 0 5.37
SO2 - ne-en kt 0.03 0 0.51
NOx - en kt 0.97 54.33 39.19
NH3 - en kt 0.03 0 0.36
NH3 - ne-en kt 0.98 0 10.65
NMVOC - en kt 0 20.14 0
NMVOC - ne-en kt 0 11.68 0
CO - en kt 0 15.79 0
CH4 - en kt 0 0.27 0
CH4 - ne-en kt 0 1.04 0
SKUPAJ kt 2.32 103.26 74.6
PM_10 - en % 20.63
PM_10 - ne-en % 4.19
SO2 - en % 13.39 7.2
SO2 - ne-en % 1.28 0.69
NOx - en % 41.71 52.62 52.53
NH3 - en % 1.42 0.48
NH3 - ne-en % 42.19 14.28
NMVOC - en % 19.51
NMVOC - ne-en % 11.31
CO - en % 15.29
CH4 - en % 0.27
CH4 - ne-en % 1
SKUPAJ %
Slika EN09-5: Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, predhodnikov ozona in trdnih delcev leta 2011
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013; Institut Jožef Stefan, 2013.

Prikaži podatke
Zakisovanje Prizemni ozon Trdni delci
Oskrba z energijo kt 0.45 16.29 13.69
Industrija kt 0.15 5.66 5.03
Promet kt 0.63 43.79 26.25
Široka raba kt 0.09 24.79 15.35
Ne-energetski sektorji kt 1.01 13.24 14.31
SKUPAJ kt 2.32 103.78 74.62
SKUPAJ - ENERGETIKA kt 1.31 90.54 60.31
Oskrba z energijo % 19.31 15.7 18.34
Industrija % 6.34 5.45 6.74
Promet % 27.05 42.2 35.18
Široka raba % 3.82 23.89 20.57
Ne-energetski sektorji % 43.48 12.76 19.17
SKUPAJ % 100 100 100
SKUPAJ - ENERGETIKA % 56.52 87.24 80.83
Slika EN09-6: Sprememba izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje, predhodnikov ozona in trdnih delcev v obdobju 2000-2011
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013; Institut Jožef Stefan, 2013.

Prikaži podatke
Zakisovanje Prizemni ozon Trdni delci
Oskrba z energijo % -84.2 -23.5 -76
Industrija % -29.7 -31.3 -25
Promet % -8.7 -30.4 -0.4
Široka raba % -59.9 6.6 -5.8
Ne-energetski sektorji % -16.4 -24.6 -27.9
SKUPAJ % -55 -22.1 -40.9
SKUPAJ - ENERGETIKA % -66.8 -21.7 -43.3
Oskrba z energijo kt 2.8 21.3 57
Industrija kt 0.2 8.2 6.7
Promet kt 0.7 62.9 26.4
Široka raba kt 0.2 23.2 16.3
Ne-energetski sektorji kt 1.2 17.6 19.9
SKUPAJ kt 5.2 133.2 126.2
SKUPAJ - ENERGETIKA kt 4 115.6 106.3
Oskrba z energijo kt 0.4 16.3 13.7
Industrija kt 0.1 5.7 5
Promet kt 0.6 43.8 26.2
Široka raba kt 0.1 24.8 15.4
Ne-energetski sektorji kt 1 13.2 14.3
SKUPAJ kt 2.3 103.8 74.6
SKUPAJ - ENERGETIKA kt 1.3 90.5 60.3

Cilji

Zmanjšanje izpustov onesnaževal zraka do leta 2010:
- SO2 do ciljne vrednosti 27 tisoč ton,
- NOx do ciljne vrednosti 45 tisoč ton,
- NMVOC do ciljne vrednosti 40 tisoč ton,
- NH3 do ciljne vrednosti 20 tisoč ton,
- CH4 v okviru 8-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov
v obdobju 2008–2012 oz. v okviru zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 20
% oziroma 30 % do leta 2020 glede na vrednost v izhodiščnem letu.

Izpusti onesnaževal ciljnih vrednosti za leto 2010 ne smejo
presegati tudi po letu 2010.

Za CO in PM10 količinski cilj ne obstaja.

Do leta 2020 je glede na leto 2005 Slovenija dolžna po revidiranem
Goteborškem protokolu emisije SO2 znižati za 63 %, NOx za 39 %, NH3
za 1 %, NMVOC za 23 % ter PM 2.5 za 25 %. Pripravlja se tudi revizija
direktive 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera
onesnaževala zraka. Spremenjena direktiva bo postavila dodatne cilje za emisije
SO2, NOx, NMVOC, NH3 in PM2.5 za
leto 2020.


Izpusti vseh onesnaževal zraka iz energetskih virov so se v opazovanem obdobju
zmanjšali. Najbolj izpusti SO2, ki so bili zaradi namestitve
razžveplalnih naprav na termoenergetskih objektih in cementarni ter povečanja rabe
goriv z nižjo vsebnostjo žvepla leta 2011 za 95 % nižji kot leta 1990, pri
čemer je bila več kot polovica zmanjšanja izpustov dosežena pred letom 2000.
Leta 2011 so se izpusti povečali za 11 %, kar je zlasti posledica gospodarskega
okrevanja. K celotnim izpustom SO2 so energetski viri leta 2011
prispevali 91 %, glavni energetski vir pa je bila oskrba z energijo
(proizvodnja električne energije in toplote) z 62 % vseh emisij. Občutno
so se zmanjšali tudi izpusti nemetanskih hlapnih ogljikovodikov (NMVOC), ki so
bili leta 2011 za 51 % nižji kot v letu 1990. Zmanjšanje je v največji meri
posledica čiščenja izpušnih plinov motornih vozil s katalitičnimi pretvorniki skupaj
s predpisano dovoljeno hlapljivostjo motornega bencina in znatnega povečanja
deleža dizelskega goriva v skupni porabi pogonskih goriv. Pomembno je tudi
zmanjšanje emisij v industriji zaradi zamenjave goriv ter pri rabi topil zaradi
uvajanja zakonodajno predpisanih ukrepov za zmanjšanje rabe topil in njihovega
puščanja iz naprav. Leta 2011 so se izpusti zmanjšali za 8 %. Delež izpustov iz
energetskih virov je leta 2011 znašal 63 %, glavni energetski vir pa je
zgorevanje goriv v široki rabi s 34 % vseh emisij zaradi visokih emisij
pri zgorevanju lesa v starih neučinkovitih kotlih na les. Najmanj so se med
onesnaževali zraka, kjer je raba energije pomemben vir izpustov, zmanjšali
izpusti NOx (za 25 %). Glede na leto 2000 so bili nižji za 10 %.
Njihovo zmanjšanje je posledica evropskih standardov za vsebnost snovi v
izpušnih plinih, ki jim je zadoščeno z uporabo katalizatorjev, in izvajanja
primarnih ukrepov na termoenergetskih objektih. Pomembno so k nižjim skupnim emisijam
prispevale tudi nižje emisije v industriji, ki so predvsem posledica
gospodarske krize. Po drugi strani so se izpusti minimalno povečali v široki
rabi zaradi povečanja standarda in rasti storitvenega sektorja. Leta 2011 je
bilo zabeleženo zmanjšanje izpustov za 0,3 % zaradi zmanjšanja rabe fosilnih
goriv v industriji in izboljšanja učinkovitosti rabe energije v široki rabi
(gospodinjstvih in storitvenem sektorju). Skoraj celotni izpusti NOx
izvirajo iz energetskih virov (99,96 %), daleč največji vir je z 61 %
promet, sledi proizvodnja električne energije s 24 %. 97 % izpustov
amoniaka (NH3) je leta 2011 nastalo v kmetijstvu, preostanek pa v
prometu. Izpusti iz prometa so se do leta 2000 povečevali, po njem pa
zmanjševali zaradi izboljšav katalitičnih pretvornikov. Od leta 2000 so se zmanjšali
za 13 %.

Trdni delci premera manj od 10 μm (PM 10) prav tako sodijo med onesnaževala zraka,
vendar so bile njihove evidence vzpostavljene leta 2000, zato tudi ni bilo postavljenega
količinskega cilja za njihovo zmanjšanje leta 2010. Daleč največji vir izpustov
je zgorevanje lesne biomase v široki rabi, ki predstavlja 66 %.Izpusti iz
energetskih virov so se po razgibanem trendu do leta 2003, med letoma 2004 in
2006 počasi zmanjševali (povprečna letna stopnja 2,3 %), leta 2007 pa je opazno
večje zmanjšanje (7 %). Leta 2008 so se izpusti močno zmanjšali, kar je
predvsem posledica ustavitve proizvodnje aluminija v elektrolizi B v Talumu.
Leta 2009 so se izpusti povečali v široki rabi, zaradi povečanja rabe lesne
biomase, ki je posledica izboljšanja metodologije spremljanja rabe lesne
biomase v gospodinjstvih. Povečanje izpustov leta 2010 je zlasti posledica
hladnejše zime in povečanja deleža lesne biomase za ogrevanje v gospodinjstvih,
zmanjšanje leta 2011 pa zlasti izboljšanja učinkovitosti rabe energije v
gospodinjstvih in storitvah. Izpusti iz energetskih virov so leta 2011
predstavljali 83 %, skupni izpusti pa so znašali 18,5 kt. Glede na leto 2000 so
bili nižji za 6 %.

Trdni delci premera manj od 2,5 μm (PM 2.5) predstavljajo pomemben del izpustov PM
10, saj je njihov delež leta 2011 znašal 83 % izpustov PM 10. Izpusti leta
2011 so bili za 4 % višji kot leta 2000, trend v vmesnih letih pa je
podobno razgiban kot pri PM 10. Zgorevanje lesa v široki rabi je tu še
pomembnejši vir, saj predstavlja kar 79 % celotnih izpustov leta 2011.
Izpusti PM 2.5 so pomembni, ker je za njih določen cilj za leto 2020.

Izpusti ogljikovega monoksida (CO), ki v celoti izvirajo iz energetskih virov, so bili
leta 2011 občutno nižji kot leta 1990 (za 56 %). To je zlasti posledica zniževanja
izpustov iz prometa po letu 1996 (zaradi evropskih standardov za vozila). Daleč
največji vir izpustov je zgorevanje lesa v široki rabi s 63 % deležem leta 2011.
Skupni izpusti so leta 2011 znašali 148,1 kt.

Skupni izpusti onesnaževal zraka (iz energetskih in ne-energetskih virov), za katere
so bili postavljeni količinski cilji za leto 2010, so leta 2011 znašali: SO2
10,9 kt, kar je za 16 kt manj od cilja 2010; NOx 44,6 kt (izpusti so
bili nižji od ciljnih za 1,0 %); NMVOC 31,8 kt (20,4 % manj od cilja za leto
2010) ter NH3 17,2 kt (14,0 % manj od cilja). Vsi izpusti so bili
torej leta 2010 nižji od cilja.

Cilji za leto 2020 so bolj ambiciozni in ob upoštevanju izpustov leta 2005 v zadnjih
razpoložljivih evidencah, po katerih so izpusti SO2 znašali 40,7 kt, NOx
46,3 kt, NMVOC 39,8 kt, NH3 18,7 kt ter PM 2.5 15,3 kt, in
ciljnega zmanjšanja znašajo za SO2 15,1 kt, NOx, 28,2 kt, NMVOC
30,7 kt, NH3 18,5 kt ter PM 2.5 11,5 kt. Izpusti so bili leta
2011 nižji od cilja 2020 pri SO2 (za 28 %) in NH3 (za 7 %), višji pa
pri NMVOC (za 4 %) ter zlasti PM 2.5 (za 34 %) in NOx (58 %).
Slovenija bo morala torej v prihodnje intenzivneje zmanjševati izpuste prašnih delcev
in dušikovih oksidov.

Škodljiv vpliv onesnaževal zraka na okolje lahko razdelimo na tri skupine: zakisovanje
in evtrofikacijo, ki posredno preko škodljivega vpliva na ekosistem vplivata na
zdravje ljudi, ter prizemni ozon in prašni delci, ki neposredno vplivata na
zdravje ljudi. Prispevek izpustov posameznih onesnaževal zraka k tem vplivom na
okolje lahko ocenimo z uporabo utežnih faktorjev.

Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, ter predhodnikov ozona so se do leta 2000
zmanjšali za 41 %, oziroma 24 % glede na leto 1990. Zmanjševanje izpustov se je
nadaljevalo tudi po letu 2000, in sicer so bili izpusti snovi, ki povzročajo
zakisovanje, leta 2011 za 55 % nižji kot leta 2000, predhodnikov ozona pa za 22
%. Izpusti trdnih delcev (primarnih in sekundarnih) so bili 2011 za 41 % nižji kot
leta 2000.

K skupnim izpustom snovi, ki povzročajo zakisovanje, je leta 2011 največ
prispeval amoniak s 44 %, z 42 % deležem je sledil NOx in
s 15 % deležem SO2. Energetski viri so skupaj prispevali 57 %
izpustov. Iz uporabljenih uteži za izračun skupnih izpustov snovi, ki
povzročajo zakisovanje, je razvidno, da imajo največjo utež izpusti NH3,
sledita SO2 in NOx. Ta podatek pomaga pri razumevanju
visokega deleža ne-energetskih sektorjev v skupnih izpustih (43 %). V obdobju
2000-2011 je daleč največ k znižanju izpustov prispevalo znižanje izpustov SO2.
Med energetskimi viri je najpomembnejši vir promet, sledi proizvodnja
električne energije in toplote.

K skupnim izpustom predhodnikov ozona je leta 2011 dobro polovico (52 %)
prispeval NOx. Sledil je NMVOC z 31 %, CO je predstavljal
16 % ter CH4 1 %. Energetski viri so skupaj prispevali 87
%. Največjo utež pri izračunu skupnih izpustov ima NOx, sledi NMVOC,
uteži za CO in CH4 pa sta občutno manjši (za 9 krat oziroma 70
krat). Zato ima gibanje skupnih izpustov zelo podobno obliko kot gibanje
izpustov NOx in NMVOC. Glavni vir je z 42 % promet.

K izpustom trdnih oz. prašnih delcev prispevajo onesnaževala SO2,
NOx in NH3, ki so vir nastanka sekundarnih trdnih delcev,
ter PM10. V skupnih izpustih ima tako kot pri predhodnikih ozona
daleč največji delež NOx z 53 %. Sledijo PM10 s 25 %,
NH3 s 15 % in SO2 s 8 %. Tudi tu največ
izpustov nastane v prometu (35 %). Energetski viri so leta 2011
predstavljali 81 %. Znižanje izpustov je v največji meri posledica znižanja
izpustov SO2.

Skupna točka vseh skupin izpustov glede na vplive na okolje je NOx.
V izpustih predhodnikov ozona in trdnih delcev ima daleč največji delež (52 %
oz. 53 %), pri snoveh, ki povzročajo zakisovanje, pa za vodečim NH3
minimalno zaostaja (za 2 odstotne točke). Iz tega lahko sklepamo, da z
zmanjševanjem izpustov NOx zelo učinkovito zmanjšujemo vse tu
obravnavane škodljive vplive na okolje. Zato bo nadaljnje zmanjševanje teh
izpustov, ki bo potrebno, da bo Slovenija dosegla cilj leta 2020 zelo pozitivno
vplivalo na okolje.

Za nadaljnje izboljšanje kakovosti zraka bo potrebno zlasti na
področju prometa začeti izvajati ukrepe, ki so navedeni tako v Operativnem
programu doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka
kot tudi v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta
2012 (OP-TGP). Analize izvajanja OP-TGP so namreč pokazale, da je izvajanje
ukrepov najbolj pomanjkljivo ravno v prometu. Pereči so tudi visoki izpusti
NMVOC in prašnih delcev pri zgorevanju lesa v neučinkovitih kotlih na lesno
biomaso v široki rabi. Sodobni učinkoviti kotli na les imajo občutno nižje
izpuste, vendar so tudi mnogo dražji. Njihovo uporabo spodbuja država preko
subvencij in ugodnih kreditov Eko sklada, za nove kotle pa veljajo tudi zelo
stroge mejne emisijske koncentracije iz Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih
in srednjih kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 23/2011). Kljub tem visoka cena
kurilnega olja vpliva na množične zamenjave goriva na obstoječih kotlih ali pa na
nakupe manjših sobnih peči, ki imajo visoke izpuste. Pomemben vpliv na izpuste
onesnaževal ima evropska zakonodaja: Direktiva o industrijskih emisijah
(2010/75/EU), EURO standardi za vozila, Direktiva o omejevanju emisij hlapnih
organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in
proizvodih za ličenje vozil (2004/42/ES) ter vsi ukrepi cilj katerih je
povečanje učinkovitosti rabe energije ter spodbujanje rabe obnovljivih virov
energije.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o
Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
(ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06),
Protokolu
o zmanjšanju zakisovanja, evtrofikacije in prizemnega ozona
in njegovi
reviziji (povezava: http://www.unece.org/index.php?id=29858) ter Direktivi
2001/81/ES
o zgornji meji nacionalnih emisij v zrak za določene snovi (NEC
direktiva).
Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni
podatki o emisijah onesnaževal zraka, ki so bili poslani Združenim narodom in
se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia / United
Nations (UN) / UNECE-CLRTAP air emission inventories/UNECE-CLRTAP emisijske
evidence /, in TGP, ki so bili UNFCCC in se nahajajo na Central data repository
(CDR) pod rubriko Slovenia / konvencije v okviru Združenih narodov / UNFCCC -
UN Framework Convention on Climate Change data /.
Ob pripravi novih evidenc se podatki velikokrat popravijo tudi za nazaj.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja
in naravo, Sektor za kakovost zraka – kontaktna oseba: Martina Logar, Tajda
Mekinda-Majaron.
Datum zajema podatkov za kazalec: 1.11.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni
letno na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini
odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in
emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je za onensnaževala zraka
pripravljena v Skupini za evidence emisij in projekcije UNECE/EMEP, za TGP pa
pri Medvladnem forumu za spremembo podnebja (IPCC).
Izpusti zaradi rabe energije oz. iz energetskih virov (CRF 1, NFR 1)
vključujejo izpuste iz zgorevanja goriv (CRF 1.A, NFR 1.A), ki se naprej delijo
na izpuste iz proizvodnje električne energije in toplote – transformacije oz.
oskrba z energijo (CRF 1.A.1, NFR 1.A.1), izpuste iz industrije in gradbeništva
(CRF 1.A.2, NFR 1.A.2), izpuste iz prometa (CRF 1.A.3, NFR 1.A.3) in izpuste iz
drugih področij (CRF 1.A.4, NFR 1.A.4), ki vključujejo izpuste iz
gospodinjstev, storitvenega sektorja ter zgorevanja goriv v kmetijstvu in
gozdarstvu. Poleg izpustov iz zgorevanja goriv k izpustom zaradi rabe energije
prištevamo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B, NFR 1.B), ki se delijo na ubežne
izpuste iz trdnih goriv (CRF 1.B.1, NFR 1.B.1) in ubežne izpuste iz tekočih ter
plinastih goriv (CRF 1.B.2., NFR 1.B.2) ter nastajajo pri pridobivanju goriv
(rudniki) oz. prenosu in razdeljevanju zemeljskega plina in tekočih goriv.
Transformacije oz. proizvodnja električne energije in toplote v besedilu poleg
izpustov iz transformacij vključujejo tudi ubežne izpuste.
Neenergetski viri izpustov TGP vključujejo izpuste iz industrijskih procesov
(CRF 2, NFR 2), kjer so zajeti izpusti iz industrije, ki niso posledica
zgorevanja goriv, ter izpusti iz rabe in proizvodnje F-plinov, izpusti iz
kmetijstva (CRF 4, NFR 4), kjer so zajeti izpusti od reje živali (ravnanje z
gnojem, črevesna fermentacija) ter izpusti iz rabe umetnih gnojil, izpuste iz
odpadkov (CRF 6, NFR 6), kjer so zajeti izpusti iz odlagališč odpadkov,
sežigalnic odpadkov ter ravnanja z odpadnimi vodami in izpusti od rabe topil in
drugih izdelkov (CRF 3, NFR 3).
Kazalec EN09 - Izpusti onesnaževal zraka iz energetskih virov je bil prvič uveden
v letu 2009 in je nastal z združitvijo povezanih vsebin treh kazalcev: EN02 -
Izpusti predhodnikov ozona v energetiki, EN03 -
Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in EN04 -
Izpusti trdnih delcev v energetiki.
Metodologija obdelave podatkov: Skupni izpusti so izračunani kot utežena
vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži, kot jih za
svoje izračune uporablja Evropska agencija za okolje. Uteži za prizemni ozon so
izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori
prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«).
Skupni izpusti predhodnikov ozona so izračunani kot utežena vsota izpustov
posameznih snovi (NOx, NMVOC, CO, CH4). Uteži so sledeče:
NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je
kt ekvivalenta NMVOC(NMVOC ekv). Skupni izpusti snovi, ki povzročajo
zakisovanje, so izračunane z uporabo uteži, ki so izračunane na podlagi ocene
potenciala zakisovanja posamezne snovi (»Acid equivalent«) (SO2, NOx,
NH3). Uteži so sledeče: SO2 – 2/64 acid eq/g; NOx
– 1/46 acid eq/g; NH3 – 1/17 acid eq/g. Enota je kt ekvivalenta
izpustov, ki povzročajo zakisovanje. Kazalec izpusti trdnih delcev prikazuje
pretekle izpuste trdnih delcev, ločeno za primarne ter za sekundarne delce (SO2,
NOx, NH3, PM10) (utežena vsota izpustov
določenih snovi). Uteži so določene na podlagi ocen o odlaganju in reakcijah
predhodnikov trdnih delcev – faktorji nastanka trdnih delcev (»Aerosol
formation factors«) in znašajo: SO2 – 0,54; NOx – 0,88;
NH3 – 0,64; PM10 – 1,00. Enota je kt ekvivalenta PM10.

Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1
/število let) –1] x 100.
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka
je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki
gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16
%-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je
letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z
relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16
%/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno
poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij.
Podatki o izpustih PM10 in NMVOC so manj zanesljivi od podatkov o
izpustih ostalih snovi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Za podatke o izpustih toplogrednih
plinov (CH4) je bila ocenjena za leta 1986, 2002 in 2003. Za
absolutne podatke znaša 16 %, 13,1 % in 12 %, za trende pa za leti 2002 in 2003
4 % oz 3 %. Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je
ocenjena na podlagi izvedenske ocene. Možno je, da se zanesljivost podatkov o
izpustih onesnaževal zunanjega zraka med snovmi razlikuje. Največja je
zanesljivost podatkov za izpuste SO2, saj so ti neposredno povezani z
vsebnostjo žvepla v gorivu, ob čiščenju dimnih plinov pa še od učinkovitosti
čistilnih naprav. Veliko manj zanesljivi so podatki o izpustih NOx, ker je
načinov nastanka izpustov več. Izpusti so odvisni od vsebnosti dušika v gorivu,
razmerja med zrakom in gorivom ter od temperature zgorevanja, kar pa je
karakteristika kurilnih naprav, s čimer se emisijski faktorji razlikujejo od
naprave do naprave. Zanesljivost podatkov za izpuste NH3 je velika,
saj so bile ob uporabi dveh različnih metodologij vrednosti skoraj enake.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):Scenariji in projekcije niso na
voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2008. EN05
Energy-related emissions of ozone precursors
.
- EEA, 2008. EN06
Energy-related emissions of acidifying substances
.
- EEA, 2008. EN07
Energy-related particulate matter emissions
.
- MOP, 2007. Operativni
program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka
/Revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij
onesnaževal zunanjega zraka iz leta 2005
/.

MKO 2012. Tretje poročilo o spremljanju izvajanja operativnega programa
zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012


Povezani kazalci


TWITTER