KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V obdobju 2002-2017 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni postaji v Kopru in Novi Gorici poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.


Kazalec spremlja izpostavljenost prebivalstva ozonu na podlagi izračuna SOMO35, ki je merilo za kumulativno letno izpostavljenost prebivalcev troposferskemu (prizemnemu) ozonu.

Kratkoročna (nekaj ur ali dni) ali dolgoročna (več mesecev ali let) izpostavljenost ljudi ozonu lahko povzroči številne škodljive strukturne, funkcionalne in biokemijske spremembe v dihalnem sistemu, ki so povezane z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečanjem odzivnosti dihal, oslabitvijo obrambnega mehanizma dihal in poslabšanjem astme. Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, med drugim vplive na delovanje srca, razvoj ateroskleroze, zaradi učinka kopičenja pa tudi vpliv na večjo obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal in srčno žilnih bolezni.

Zaradi negativnega vpliva ozona tako na okolje kot na zdravje ljudi, problematiko ozona z vidika obremenjevanja okolja obravnava zakonodaja EU, priporočila za zdravje ljudi pa podaja Svetovna zdravstvena organizacija. Ta za zaščito zdravja ljudi priporoča največjo dnevno osemurno srednjo vrednost za ozon - 100 µg ozona/m3. Iz praktičnih razlogov se za oceno izpostavljenosti in vplivov ozona na zdravje priporoča upoštevanje mejne koncentracije ozona pri 70 mg/m3 ali t.i. kazalec izpostavljenosti SOMO35 (Sum of Ozone Means Over 35 ppb).


Grafi

Slika ZD29-1: Izpostavljenost prebivalstva ozonu (na podlagi izračuna drsečih 3-letnih povprečij, SOMO35 (v mg/m3.d)), Slovenija, 2002-2017
Viri: 
Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje (2018)
Prikaži podatke

Krvavec [micro g/m3.d]

Murska Sobota Rakičan [micro g/m3.d]

Otlica [micro g/m3.d]

Iskrba [micro g/m3.d]

Trbovlje [micro g/m3.d]

Zagorje [micro g/m3.d]

Maribor [micro g/m3.d]

Koper [micro g/m3.d]

Nova Gorica [micro g/m3.d]

Hrastnik [micro g/m3.d]

Celje [micro g/m3.d]

Ljubljana Bežigrad [micro g/m3.d]

2002

13059,60

7160,93

7203,54

3654,12

2777,23

2564,86

6584,43

5582,20

6246,95

5840,97

2003

15831,34

10465,50

9774,96

7318,92

5800,78

4677,40

11342,54

8329,13

9030,06

8439

2004

12576,50

5631,25

7148,64

2340,82

2296,45

1663,94

6792,22

5037,37

4291,06

5483,14

2005

13282,48

6246,75

8287,76

4431,20

3385,70

1735,26

7012,60

5463,44

6103,57

6012,54

2006

14229,27

6347,09

13627,99

9193,98

5067,94

3657,97

2453,19

7732,30

6576,26

6089,47

6456,84

2007

13224,13

6150,83

12174,99

8282,72

4652,11

3188,07

2589,77

7845,46

7021,80

5546,50

5743,02

6509,51

2008

12121,99

5091,61

9362,60

7119,21

3108,41

1931,32

2030,09

8219,04

5138,15

4364,24

4852,65

5833,71

2009

12983,26

5206,16

9819,03

7434,75

4595,44

1844,55

2303,05

8426,78

5455,48

4544,95

4237,77

4954,93

2010

12669,36

5264,54

9500,55

6985,10

4665,18

2860,67

2256,48

8294,99

5842,88

5812,36

4830,61

4493,27

2011

12840,10

7610,87

10561,30

6026

5132,96

4590,34

1175

9567,42

8691,99

6712,84

6679,37

6610,54

2012

14260,90

7543,76

11241,33

8327,47

5531,99

4543,50

2778,84

9968,42

8842,11

6936,70

6794,17

6694,02

2013

14166,84

6249,53

7648

6474,77

4152,24

4136,40

9418,70

7602,23

5465,33

5314,05

5899,41

2014

11162,80

4147,09

7644,66

5732,41

3535,81

2760,50

7900

5441,75

4442,52

4151,83

3710,11

2015

12144,06

4594,72

9009,81

6432,34

5062,29

4064,40

9204

8059,98

5961,05

4901,03

5866,87

2016

10791

5268

7897

5381

3529

2836

5142

7897

5982

4116

3977

4264

2017

12734

6712

9733

8828

5826

4263

6314

8552

7249

6557

6023

7088

Slika ZD29-2: Izpostavljenost prebivalstva ozonu (na podlagi izračuna drsečih 3-letnih povprečij kazalca SOMO35 (v mg/m3.d)), po tipih merilnih mest, Slovenija, 2002-2017
Viri: 
Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje (2018)
Opomba: 

SIP: primorsko območje, SIC: celinsko območje.

Merilna mesta SIP: Nova Gorica in Koper (mestno ozadje SIP); Otlica (podeželsko ozadje SIP).

Merilna mesta SIC: Ljubljana Bežigrad, Celje in Hrastnik (mestno ozadje SIC); Trbovlje (predmestno ozadje SIC); Maribor center in Zagorje (mestno-prometni tip SIC); Murska Sobota Rakičan (kmetijsko-podeželski tip SIC); Iskrba (podeželsko ozadje SIC).

Prikaži podatke

Krvavec[micro g/m3.d]

Otlica[micro g/m3.d]

Podeželsko - naravno ozadje SIP[micro g/m3.d]

Iskrba[micro g/m3.d]

Podeželsko - naravno ozadje SIC[micro g/m3.d]

Murska Sobota Rakičan[micro g/m3.d]

Kmetijsko-podeželski tip območja SIC[micro g/m3.d]

Zagorje[micro g/m3.d]

Maribor[micro g/m3.d]

Mestno-prometni tip območja SIC[micro g/m3.d]

Trbovlje[micro g/m3.d]

Predmestno ozadje območja SIC[micro g/m3.d]

Koper[micro g/m3.d]

Nova Gorica[micro g/m3.d]

Mestno ozadje območja SIP[micro g/m3.d]

Hrastnik[micro g/m3.d]

Celje[micro g/m3.d]

Ljubljana Bežigrad[micro g/m3.d]

Mestno ozadje območja SIC[micro g/m3.d]

2004

13822,48

8042,38

8042,38

7752,56

7752,56

3624,82

2968,74

3296,78

4437,95

4437,95

8239,73

8239,73

6316,23

6522,69

6587,70

6475,54

2005

13896,77

8403,79

8403,79

7447,83

7447,83

3827,64

2692,20

3259,92

4696,98

4696,98

8382,45

8382,45

6276,65

6474,90

6644,89

6465,48

2006

13362,75

13627,99

8210,13

8456,09

6075,03

6143,04

3113,37

1950,80

2532,09

3946,65

4226,98

7179,04

7179,04

5692,36

5494,70

5984,18

5723,74

2007

13578,62

13143,66

8588,15

8739,61

6248,22

6272,94

3410,58

2259,41

2834,99

4717,08

4804,80

7255,57

7392,84

5862,07

5978,68

6326,30

6055,68

2008

13191,79

11721,86

12198,39

8198,64

8447,47

5863,18

5984,15

2925,79

2357,68

2641,73

4276,16

4474,10

6630,75

7281,51

5495,66

5561,71

6266,69

5774,69

2009

12776,46

10452,21

10452,21

7612,23

7612,23

5482,87

5482,87

2321,31

2307,64

2314,47

4118,65

4118,65

8163,76

5871,81

7017,79

4818,56

4944,48

5766,05

5176,36

2010

12591,53

9560,73

9560,73

7179,69

7179,69

5187,44

5187,44

2212,18

2196,54

2204,36

4123,01

4123,01

8313,60

5478,84

6896,22

4907,18

4640,35

5093,97

4880,50

2011

12830,91

9960,29

9960,29

6815,29

6815,29

6027,19

6027,19

3098,52

1911,51

2505,02

4797,86

4797,86

8763,06

6663,45

7713,26

5690,05

5249,25

5352,91

5430,74

2012

13256,79

10434,39

10434,39

7112,86

7112,86

6806,39

6806,39

3998,17

2070,10

3034,14

5110,04

5110,04

9276,94

7792,33

8534,63

6487,30

6101,38

5932,61

6173,76

2013

13755,95

9816,88

9816,88

6942,75

6942,75

7134,72

7134,72

4423,42

1976,92

3560,08

4939,06

4939,06

9651,51

8378,77

9015,14

6371,62

6262,53

6401,32

6345,16

2014

13196,85

8844,66

8844,66

6844,88

6844,88

5980,13

5980,13

3813,47

2778,84

3519,36

4406,68

4406,68

9095,71

7295,36

8195,53

5614,85

5420,02

5434,51

5489,79

2015

12491,24

8100,82

8100,82

6213,17

6213,17

4997,11

4997,11

3653,77

2700

3653,77

4250,12

4250,12

8840,90

7034,65

7937,78

5289,64

4788,97

5158,79

5079,13

2016

11365,95

8183,82

8183,82

5848,58

5848,58

4669,94

4669,94

3220,30

5142

3604,63

4042,37

4042,37

8333,67

6494,58

7414,12

4839,86

4343,29

4613,66

4598,93

2017

11889,69

8879,94

8879,94

6880,45

6880,45

5524,91

5524,91

3721,13

6314

4447,30

4805,76

4805,76

8551

7096,99

7824,00

5544,68

4967,01

5739,62

5417,11


Cilji

  • Zagotoviti redno spremljanje izpostavljenosti ljudi ozonu z namenom ustreznega in pravočasnega ukrepanja;
  • sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi;
  • zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi;
  • zagotovitev pravočasnih in potrebnih informacij, kako naj ljudje ravnajo v času povišanih koncentracij ozona;
  • preprečevanje bolezni, z izboljšanjem kakovosti zunanjega zraka in zraka v zaprtih prostorih.

Svetovna zdravstvena organizacija za zaščito zdravja ljudi priporoča kot največjo dnevno osemurno srednjo vrednost za ozon 100 µg ozona/m3.

Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo za ozon določa doseganje naslednjih standardov:

  • Doseganje ciljne vrednosti ozona za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost za ozon - 120 µg/m3 ne sme biti presežena več kot 25 dni v koledarskem letu izračunano kot povprečje zadnjih treh let.
  • Doseganje dolgoročnih ciljev vrednosti ozona za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost ozona v koledarskem letu - 120 µg/m3 ne sme biti presežena.
  • Opozorilna urna koncentracija za ozon, ki je namenjena zaščiti zdravja ljudi, znaša 180 µg/m3, alarmna vrednost pa 240 µg/m3.

Slovenija se uvršča med države, kjer se zlasti v poletnih mesecih redno pojavljajo višje koncentracije troposferskega ozona (EEA, 2014). Glede obremenjenosti zunanjega zraka z ozonom v Sloveniji najbolj izstopa Primorska (območje SIP), predvsem njen obalni del.

Kratkoročna (nekaj ur ali dni) ali dolgoročna (več mesecev ali let) izpostavljenost ljudi ozonu lahko povzroči številne škodljive strukturne, funkcionalne in biokemijske spremembe v dihalnem sistemu, ki so povezane z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečanjem odzivnosti dihal, oslabitvijo obrambnega mehanizma dihal in poslabšanjem astme (WHO, 2006). Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, med drugim vplive na delovanje srca, razvoj ateroskleroze, zaradi učinka kopičenja pa tudi vpliv na večjo obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal in srčno žilnih bolezni (WHO, 2013; WHO, 2008).

Raziskave o vplivih ozona na zdravje (študije časovnih vrst) so pokazale 1-2 % povečanje dnevne umrljivosti zaradi izpostavljenosti ozonu pri koncentracijah ozona nad 70 mg/m3, z naraščanjem koncentracije nad to vrednostjo pa so vplivi na zdravje vse bolj številni in hudi (WHO, 2006). Pri nižjih koncentracijah ozona je določitev obsega vplivov na zdravje zelo nezanesljiva, ravno tako na nivoju populacije ni možno določiti zanesljive vrednosti praga za vplive ozona na zdravje (na primer na umrljivost) (WHO, 2013). Iz praktičnih razlogov se za oceno izpostavljenosti in vplivov ozona na zdravje priporoča upoštevanje mejne koncentracije ozona pri 70 mg/m3 ali t.i. kazalec izpostavljenosti SOMO35 (Sum of Ozone Means Over 35 ppb) (UNECE, 2004). Izpostavljenost ozonu je treba oceniti na letni osnovi, zato se kazalec izračuna kot vsota preseganj največje dnevne 8-urne drseče srednje koncentracije ozona nad 70 mg/m3 (ali 35 ppb) za vsak dan v obdobju enega leta in tako predstavlja kumulativno letno izpostavljenost ozonu.

Slika ZD29-1 kaže vrednosti kazalca SOMO35 na merilnih mestih v okviru državne monitoring mreže za kakovost zraka v Sloveniji. Najvišje vrednosti kazalca SOMO35 so bile v obdobju 2002-2017 izračunane na Krvavcu, kjer so sicer zaradi višje lege in ostalih posebnosti lokacije koncentracije ozona tudi sicer med najvišjimi. Višje vrednosti kazalca SOMO35 so bile izračunane tudi na merilnem mestu Otlica, ki predstavlja merilno mesto na višji legi z značilnostmi podeželskega ozadja primorskega območja (območje SIP) ter na merilni postaji Iskrba z značilnostmi podeželskega ozadja celinskega območja (območje SIC). Vsa tri omenjena merilna mesta so na območjih, ki so relativno redko poseljena, zato z vidika ocene in spremljanja potencialne izpostavljenosti ljudi niso merodajna, so pa pomembna za spremljanje naravnega ozadja ozona.

Med merilnimi mesti v mestnem okolju, kjer živi (in je potencialno izpostavljenih) največ ljudi, so bile najvišje vrednosti kazalca izračunane na merilnih mestih Nova Gorica in Koper. Najvišja vrednost kazalca SOMO35 v obdobju 2002-2017 je bila izračunana v Novi Gorici v letu 2003, ko je znašala 11 343 mg/m3.d. Po letu 2007, ko so se pričele redne meritve izvajati tudi na merilnem mestu v Kopru, pa so bile najvišje vrednosti kazalca izračunane v Kopru. Na tem merilnem mestu je bila v obdobju 2007–2017 najvišja vrednost kazalca SOMO35 izračunana v letu 2012 in sicer 9968 mg/m3.d.

Vrednost kazalca je odvisna od meteoroloških in naravnih pogojev (nastanka ozona pri fotokemičnih reakcijah v atmosferi), od regionalnih značilnosti in reprezentativnosti lokacije merilne postaje, kjer se izvajajo meritve, od razpoložljivosti podatkov. Zato je smiseln prikaz drsečih 3-letnih povprečij vrednosti kazalca po značilnostih lokacije oziroma območja (Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Ur. l. RS, 9/11, 8/15, 66/18) in tipih merilnih mest (Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11, 6/15, 5/17). Tako zglajene vrednosti kazalca SOMO35 v obdobju 2002–2017 so prikazane na sliki ZD29-2. Pri tem so bila merilna mesta razvrščena po naslednji shemi:

  • Primorsko območje ali območje SIP: merilna mesta Nova Gorica in Koper (mestno ozadje-SIP) in Otlica (podeželsko ozadje SIP);
  • Celinsko območje ali območje SIC: merilna mesta Ljubljana Bežigrad, Celje in Hrastnik (mestno ozadje-SIC), Trbovlje (predmestno ozadje-SIC), Maribor center in Zagorje (mestno-prometni tip-SIC), Murska Sobota Rakičan (kmetijsko-podeželski tip-SIC) in Iskrba (podeželsko ozadje SIC).

Kakor je razvidno iz slike ZD29-2 so bili ozonu najbolj izpostavljeni prebivalci mestnega okolja primorskega območja (merilno mesto Koper in Nova Gorica). Na območju SIC je bila vrednost kazalca SOMO35 največja v kmetijsko-podeželskem okolju (merilno mesto Murska Sobota-Rakičan), sledijo merilna mesta mestnega ozadja (Ljubljana Bežigrad, Celje in Hrastnik), merilno mesto predmestnega ozadja (Trbovlje) in merilni mesti mestno-prometnega ozadja območja SIC (Maribor center in Zagorje). Na slednjem je izkazan trend povečevanja drsečih 3-letnih povprečnih vrednosti kazalca v opazovanem obdobju 2002-2017.


Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, WHO Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide, Akcijski načrt za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 (Vlada RS, 9. 7. 2015); Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, 9/11, 8/15, 66/18); Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, 55/11, 6/15, 5/17), Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development, Draft WHO global strategy on health, environment and climate change: the transformation needed to improve lives and well-being sustainably through healthy environment (WHO, 2019).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Kazalec zajema podatke o največjih dnevnih 8-urnih drsečih srednjih koncentracijah ozona v posameznem letu v obdobju 2002-2017. Zajeti so samo podatki, ki so validirani v skladu s 75 % pravilom (to pomeni 75 % izplen podatkov).

Za izračun izpostavljenosti ozonu so bila upoštevana naslednja merilna mesta:

  • mestno ozadje primorskega območja SIP: merilni mesti Nova Gorica in Koper (merilno mesto je v DMKZ vključeno od leta 2007);
  • merilno mesto podeželskega ozadja primorskega območja SIP: Otlica (merilno mesto je vključeno v DMKZ od leta 2006);
  • merilna mesta mestnega ozadja celinskega območja SIC: Ljubljana Bežigrad, Celje in Hrastnik;
  • merilno mesto predmestnega ozadja celinskega območja SIC: Trbovlje;
  • merilno mesto podeželskega ozadja celinskega območja SIC: Iskrba;
  • merilna mesta mestno-prometnega tipa celinskega območja SIC: merilni mesti Maribor center in Zagorje;
  • kmetijsko-podeželski tip merilnega mesta celinskega območja SIC: merilno mesto Murska Sobota Rakičan.

Za kazalec so bile upoštevane največje dnevne 8-urne drseče srednje koncentracije ozona v koledarskem letu in letna vsota preseganj teh koncentracij nad referenčno vrednostjo 70 mg/m3.

Podatki se v kazalcu osvežujejo letno.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec SOMO35 je izračunan za vsak dan v letu Ny kot preseganje največje dnevne 8-urne drseče srednje koncentracije ozona kot sledi v spodnji enačbi:

kjer je  največje 8-urno drseče povprečje koncentracije ozona na dan d, v letu s številom dni Ny(y = 365 ali 366), max je funkcija, ki v izračunu upošteva le vrednosti  nad 70 mg/m3, NZ je število veljavnih dni v letu.

Pri izračunu je upoštevano število veljavnih dni v letu oziroma korekcija kazalca SOMO, če zaradi napak meritev oziroma drugih razlogov niso zajeti vsi dnevi v letu oziroma kadar največje dnevne 8-urne srednje koncentracije niso na voljo, pri čemer mora biti v koledarskem letu najmanj 75 % veljavnih dni oziroma NZ>273, manjkajoči dnevi pa ne smejo biti skoncentrirani v isti sezoni (ETC/ACM, 2014).

Izvorna baza podatkov
Zbirka podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka (DMKZ), ARSO
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje (ARSO)

Datum zajema podatkov
30.04.2018
Podatki za obdobje
2002-2017
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca:

Prednosti: Za izračun kazalca SOMO so uporabljeni uradno poročani podatki.

Slabosti: /

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki so zanesljivi

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji in projekcije niso na voljo

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

                Relevantnost:  1

                Točnost:  1

                Časovna primerljivost: 1

                Prostorska primerljivost: 2  (razpolagamo le s podatki o izpostavljenosti, ki temeljijo na podatkih točkovnim meritev)

Drugi viri in literatura

  1. EEA , 2014. Air quality in Europe, Report 5/2014 /Poročilo Luxembourg: Publications Office of the European Union.
  2. ETC/ACM, 2014. Data aggregation, calculation of statistics and NOx values in AirBase. Dostopno na: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/aqereporting-8#tab-figures-produced
  3. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11, 6/15, 5/17).
  4. UNECE, 2004. Joint Task Force on the Health Aspects of Long-range Transboundary Air Pollution (7th: 2004: Bonn, Germany) - UN. ECE. Executive Body for the Convention on Long-range Transboundary Air Pollution.
  5. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS št. 9/11, 8/15, 66/18).
  6. WHO, 2006. Air Quality Guidelines, Global update 2005, Particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide. Summary of risk assessment. Dostopno na: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/69477/1/WHO_SDE_PHE_OEH_06.02_eng.pdf
  7. WHO, 2008. Joint WHO/Convention Task Force on the Health Aspects of Air Pollution. Health risks of ozone from long-range transboundary air pollution. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2008. Dostopno na: www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0005/78647/E91843.pdf
  8. WHO, 2013. Health risks of air pollution in Europe-HRAPIE project. Recommendations for concentration-response functions for cost-benefit analysis of pariculate matter, ozone and nitrogen dioxide. Regional Office for Europe, Copenhagen, Denmark.


TWITTER