KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2019 znašal 1.506 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa 220 kt. V primerjavi z letom prej se je prihranek energije povečal za več kot polovico, zmanjšanje izpustov CO2 pa se je več kot podvojilo. Kumulativni prihranek končne energije je bil leta 2019 19 % nad letno indikativno ciljno vrednostjo, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa je za indikativnim letnim ciljem zaostajalo za 19 kt ali 8 %. Leta 2019 je bila prvič v opazovanem obdobju dosežena tudi ciljna vrednost iz AN URE. Po trenutno dostopnih podatkih bosta ciljni vrednosti za oba indikatorja leta 2020 predvidoma doseženi.


Kazalec Izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju prikazuje kumulativno (večletno) zmanjšanje izpustov CO2 v stanovanjskem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov energije (OVE). Večji kumulativni prihranek končne energije in zmanjšanje izpustov CO2 omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpustov CO2.


Grafi

Slika PO10-1: Kumulativno zmanjšanje izpusta CO2 zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju leta 2005 in v obdobju 2010−2019 ter njegove ciljne vrednosti do leta 2020
Viri:

Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Vrednost kazalca leta 2005 Ciljne vrednosti kazalca Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2019 Pričakovana vrednost kazalca v letu 2020
2005 5,61
2010 7,35
2011 22,20
2012 46,39 46,39
2013 74,04 72,87
2014 101,69 91,72
2015 129,34 102,17
2016 156,99 120,16
2017 184,64 141,08
2018 212,29 164,77
2019 239,94 220,40 220,40
2020 267,59 269,85
Slika PO10-2: Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju leta 2005 in v obdobju 2010−2019 ter njegove ciljne vrednosti do leta 2020
Viri:

Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Vrednost kazalca leta 2005 Ciljne vrednosti kazalca Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2019 Pričakovana vrednost kazalca v letu 2020
2005 13,79
2010 48,44
2011 144,13
2012 295,49 295,49
2013 433,74 494,51
2014 571,99 639,11
2015 710,24 758,54
2016 848,49 901,39
2017 986,74 1057,49
2018 1124,99 1234,11
2019 1263,24 1505,88 1505,88
2020 1401,49 1738,81

Cilji

Cilj OP TGP je zmanjšanje rabe energije in s tem izpustov CO2 v stanovanjskem sektorju s spodbujanjem izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v okviru različnih programov. Cilja, zastavljena v OP TGP, sta v obdobju 2013−2020 doseči kumulativno zmanjšanje rabe energije za 1.106 GWh oz. v povprečju letno za 138 GWh in kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 za 221 kt oz. v povprečju letno za 28 kt. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020. Cilji za zmanjšanje rabe energije v stanovanjskem sektorju so opredeljeni tudi v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost (AN URE), in sicer naj bi Eko sklad v obdobju 2014-2020 zagotovil 262 GWh prihrankov končne energije letno*1, od tega predvidoma 242 GWh v gospodinjstvih.

Opomba:

*1   V AN-URE 2020 je do konca leta 2020 predvidenih 1.357 GWh prihranka končne energije v gospodinjstvih, vendar so v prihrankih upoštevani učinki vseh ukrepov, ne samo tistih, ki bodo podprti z nepovratnimi sredstvi.


Leta 2019 je bilo z ukrepi URE in OVE v stanovanjskem sektorju doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 271,8 GWh, izpustov CO2 pa za 55,6 kt. Glede na prejšnje leto se je prihranek energije povečal za več kot polovico, zmanjšanje izpustov CO2 pa se je več kot podvojilo*2. Velika večina tako prihranka končne energije (89 %) kot tudi zmanjšanja izpustov CO2 (91 %) je bila pri tem dosežena z ukrepi, ki so bili podprti z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Obseg nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad namenil ukrepom URE in OVE leta 2019, je znašal 38,7 milijonov evrov in je bil glede na leto prej večji za kar 60 % ter hkrati tudi daleč najvišji v obdobju 2011–2019. Skupaj so prihranki energije, doseženi s spodbudami Eko sklada za izvajanje ukrepov v gospodinjstvih, javnem sektorju, gospodarstvu in prometu, leta 2019 skupaj znašali 272 GWh*3 in s tem prvič presegli načrtovane v AN URE.

Kumulativni prihranek končne energije, torej ob upoštevanju vseh ukrepov, izvedenih v obdobju 2010−2019, je ob koncu leta 2019 znašal 1.506 GWh in je za 243 GWh (19 %) presegal indikativni letni cilj. Nekoliko drugače je bilo pri kumulativnem zmanjšanju izpustov CO2, ki je leta 2019 znašalo 220 kt in je s tem še vedno nekoliko, za 19 kt*4 (8 %), zaostajalo za indikativnim letnim ciljem.

Poleg učinkov naložb, podprtih z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, so bili v izračun vključeni tudi učinki ukrepov, ki so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Zaradi pomanjkanja podatkov, v izračunih od vključno leta 2016 dalje niso več upoštevani učinki kreditov Eko sklada. Nepovratna sredstva za naložbe v OVE je mogoče pridobiti tudi v okviru Programa razvoja podeželja*5, vendar o učinkih teh naložb ni podatkov.

Cilj za leto 2020 za kumulativni prihranek končne energije je bil leta 2019 že presežen, in sicer za 104 GWh oz. 7 %. Kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 je za ciljem za leto 2020 zaostajalo za 47 kt oz. 18 %. Po podatkih Eko sklada, je bilo leta 2020 za izvedbo ukrepov URE in OVE v gospodinjstvih izplačanih 37,9 milijonov evrov nepovratnih sredstev, kar je le malo manj kot leto prej. Doseženo je bilo zmanjšanje rabe končne energije za 233 GWh, izpustov CO2 pa za 49 kt. Kumulativno, brez upoštevanja doseženih učinkov v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance, naj bi prihranki energije leta 2020 tako znašali 1.739 GWh in bili s tem 24 % nad ciljem, zmanjšanje izpustov CO2 pa 270 kt, s čimer naj bi bila tudi tukaj ciljna vrednost za leto 2020 dosežena. Na razmerje med zmanjšanjem izpustov CO2 in prihranki energije vpliva struktura ukrepov, dodaten vpliv nanj pa so imele tudi spremembe posameznih metodologij v Pravilniku o metodah za določanje prihrankov energije*6. Poleg tega podatke o zmanjšanju izpustov CO2 ocenjujemo kot manj zanesljive, saj gre tako pri programih Eko sklada kot tudi v shemi obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance primarno za dokazovanje doseženih prihrankov energije v okviru obveznosti 7. člena Direktive o energetski učinkovitosti (EED)*7. Glede na ambicioznost ciljev do leta 2030, predvideno je 20-odstotno zmanjšanje rabe energije v stavbah, je od leta 2021 dalje treba zagotoviti ustrezno intenzivnost izvajanja ukrepov v gospodinjstvih v skladu z načrtovanim obsegom iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN)*8, in to čim bolj enakomerno in usmerjeno zaradi sočasnega doseganja ciljev zelene gospodarske rasti. V NEPNu je načrtovano tudi zmanjšanje izpustov CO2 v stavbah do leta 2030 za 70 % v primerjavi z letom 2005, zato je treba zagotoviti tudi izboljšanje podatkov, ki se nanašajo na ta cilj.

Opombe:

*2   Leta 2019 je prišlo do nekaterih sprememb pri pripravi in obdelavi podatkov Eko sklada, zato so podatki za leto 2019 s podatki za prehodna leta primerljivi samo v omejenem obsegu

*3   Učinki energetsko svetovalne mreže za občane – ENSVET, niso všteti

*4   S spremembo Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije leta 2015 so se pri ukrepih Eko sklada pojavile težave pri korektnosti izračuna zmanjšanja izpuste CO2, zato sta bila podatka za leti 2015 in 2016 ocenjena

*5   Sredstva se črpajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

*6   Do leta aprila 2021 (Ur. l. RS, št. 57/21) je bil v veljavi Pravilnik iz leta 2015 (Ur. l. RS, št. 67/15 in 14/17)

*7   Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi Direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi Direktiv 2004/08/ES in 2006/32/ES, UL L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1, prečiščena različica (2013-07-01); za podrobnosti glej zvezek Ocena doseganja ciljev OP TGP

*8   Vlada RS, februar 2020
(https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)


Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP), Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 in Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (oboje AN URE)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Zbirko podatkov za projekte, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru pozivov Eko sklada, vodi Eko sklad, zbirko podatkov o projektih, izvedenih v okviru sheme obveznega doseganje prihrankov za zavezance, pa Agencija za energijo. Podatki so izračunani v skladu s Pravilnikom o metodah za določanje prihrankov energije*9. Podatki se nanašajo na že izvedene projekte.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec Izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju prikazuje kumulativne letne učinke ukrepov, ki so bili izvedeni v obdobju od leta 2010 do opazovanega leta. Vsebuje dva podkazalca: kumulativni prihranek končne energije (GWh) in kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2). Kazalec je definiran kot vsota prihranka končne energije oz. zmanjšanja izpustov CO2 v opazovanem letu in kumulativnega (večletnega) prihranka končne energije oz. zmanjšanja izpustov CO2, doseženega v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju*10. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v okviru različnih programov v opazovanem letu. Prihranek končne energije je izračunan kot vsota prihrankov končne energije, doseženih z različnimi ukrepi URE in OVE, za katere je mogoče pridobiti nepovratna sredstva oz. so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije, brez prihranka električne energije. Do vključno leta 2015, ko so bili v izračunih upoštevani tudi učinki kreditov Eko sklada, je bila v izogib podvajanju pri projektih, ki so za izvedbo pridobili tako nepovratna sredstva kot tudi kredit Eko sklada, polovica doseženih prihrankov upoštevana pri učinkih nepovratnih sredstev, polovica pa pri učinkih kreditov;
  • kumulativni prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v okviru različnih programov, brez prihranka električne energije, dosežen v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta*10;
  • zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v okviru različnih programov v opazovanem letu. Način izračuna je enak kot pri izračunu prihranka končne energije v opazovanem letu;
  • kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju v okviru različnih programov, doseženo v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta*10.

Število programov, v okviru katerih so na razpolago spodbude, se lahko od leta do leta razlikuje.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Prihranek končne energije, brez prihranka električne energije, v opazovanem letu:

  • nepovratna sredstva Eko sklada

GWh

Eko sklad

2005,
2012-2019

marca za preteklo leto

enkrat letno

15. 4. 2021

ne

  • krediti Eko sklada

GWh

Eko sklad

2005,
2012-2019

marca za preteklo leto

enkrat letno

-

ne

  • shema obveznega doseganja prihrankov

GWh

Agencija za energijo

2005,
2012-2019

maja za preteklo leto

enkrat letno

17. 6. 2021

ne

  • nepovratna sredstva Programa razvoja podeželja

GWh

MKGP

2005,
2012-2019

ni podatka

enkrat letno

-

ne

Kumulativni prihranek končne energije, brez prihranka električne energije

GWh

MOP

2005,
2012-2019

Podnebno ogledalo / Poročilo o spremljanju OP TGP za predpreteklo leto

enkrat letno

22. 6. 2020

ne

Zmanjšanje izpustov CO2 v opazovanem letu:

  • nepovratna sredstva Eko sklada

kt CO2

Eko sklad

2005,
2012-2019

marca za preteklo leto

enkrat letno

15. 4. 2021

ne

  • krediti Eko sklada

kt CO2

Eko sklad

2005,
2012-2019

marca za preteklo leto

enkrat letno

-

ne

  • shema obveznega doseganja prihrankov

kt CO2

Agencija za energijo

2005,
2012-2019

maja za preteklo leto

enkrat letno

17. 6. 2021

ne

  • nepovratna sredstva Programa razvoja podeželja

kt CO2

MKGP

2005,
2012-2019

ni podatka

enkrat letno

-

ne

Kumulativno zmanjšanje izpustov CO2

kt CO2

MOP

2005,
2012-2019

Podnebno ogledalo / Poročilo o spremljanju OP TGP za predpreteklo leto

enkrat letno

22. 6. 2020

ne

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Opombi:

*9   Do leta aprila 2021 (Ur. l. RS, št. 57/21) je bil v veljavi Pravilnik iz leta 2015 (Ur. l. RS, št. 67/15 in 14/17).

*10   Glede na to, da so življenjske dobe izvedenih ukrepov URE in OVE tipično daljše do 10 let, bo navedeni način izračuna tega kazalca do leta 2020 predvidoma korekten. Po preteku življenjske dobe posameznih ukrepov bo potrebno začeti z odštevanjem njihovih učinkov od kumulativnih vrednosti.

 

Datum zajema podatkov