KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2020 v primerjavi z letom prej še nekoliko povečala, in sicer na 33 t CO2/mio EUR1995, s čimer je za letnim ciljem zaostala za 0,7 odstotne točke. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen, kar pa je posledica zmanjšanja dodane vrednosti za 3,8 %, do katerega je prišlo zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost nižja za 55 %. Ker se energetska statistika za ta sektor izračunava kot razlika med skupno rabo energije in rabo energije v vseh drugih sektorjih, je kazalec grob, kar otežuje razlago medletnih sprememb.


Kazalec intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju opisuje ogljični odtis komercialnega in institucionalnega sektorja, torej koliko izpustov CO2 se v tem sektorju sprosti na evro dodane vrednosti. K njegovi nižji vrednosti prispevajo predvsem nižj izpusti CO2 v teh sektorjih, ki je posledica nižje rabe energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE, pa tudi dober gospodarski položaj komercialnega in institucionalnega sektorja.


Grafi

Slika PO09-1: Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju leta 2005, v obdobju 2010–2020 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2020
Viri:

Statistični urad RS, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Vrednost kazalca leta 2005 [t CO2/mio EUR1995] Ciljne vrednosti kazalca [t CO2/mio EUR1995] Vrednosti kazalca v obdobju 2010–2020 [t CO2/mio EUR1995]
2005 99,03
2010 73,71
2011 64,93
2012 47,61 47,61
2013 45,69 51,98
2014 43,78 38,82
2015 41,86 42,74
2016 39,95 49,06
2017 38,03 36,73
2018 36,12 31,90
2019 34,20 32,30
2020 32,29 32,98

Cilji

Cilj OP TGP je zmanjšanje intenzivnosti CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja rabe goriv in s tem posledično tudi izpustov TGP v tem sektorju. Cilj do leta 2020, zastavljen v OP TGP, je bil popravljen v skladu z dopolnjeno metodologijo IPCC*1, po kateri se evidence izpustov izračunavajo od leta 2015 naprej, kot je predpisano v izvedbeni uredbi 749/2014*2, in znaša 32,3 t CO2/mio EUR1995. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.

Opombi:

*1    Intergovernmental Panel on Climate Change

*2    Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 749/2014 z dne 30. junija 2014 o strukturi, obliki, postopkih predložitve in pregledu informacij, ki jih sporočajo države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 203, z dne 11. 7. 2014

 

 


Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju je leta 2020 znašala 33 t CO2/mio EUR1995. Potem, ko je bila leta 2019 na ravni cilja za leto 2020, se je leto kasneje povečala že drugo leto zapored in s tem za ciljem za to leto, ki je bil 32,3 t CO2/mio EUR1995, zaostala za 2 %. Do povečanja intenzivnosti CO2 je prišlo kljub temu, da se količina izpustov CO2 leta 2020 zmanjšala za skoraj 2 %, ob tem, da se je povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo celo povečal, za 3,3 %*1. Povečanje intenzivnosti CO2, in s tem nedoseganje cilja za leto 2020, je bilo posledica zmanjšanja dodane vrednosti za 3,8 %, do katerega je prišlo zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. V obdobju 2010–2020 je bilo po letih 2012 in 2013 to šele tretje, in obenem daleč največje, zmanjšanje dodane vrednosti v komercialnem in institucionalnem sektorju. Če bi dodana vrednost leta 2020 ostala na ravni iz leta 2019, bi intenzivnost CO2 znašala 31,7 t CO2/mio EUR1995 in cilj za leto 2020 bi bil dosežen oz. presežen za 0,6 odstotne točke. Leto 2020 zato za zasledovanje trendov ni reprezentativno.

Delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote se je v komercialnem in institucionalnem sektorju med letoma 2019 in 2020 sicer povečal z 9,4 na 10,8 %, kar je tudi najvišja vrednost tega deleža v obdobju 2005-2020. Ob tem je treba poudariti, da se rabe energije, in s tem tudi izpuste CO2, za ta segment ne spremlja statistično, ampak izračunava kot ostanek v energetski bilanci, zato vzrokov za nihanja tako rabe energije, kot tudi izpustov in zato intenzivnosti CO2 ni mogoče natančneje določiti. Vzpostavitev statističnega spremljanja rabe energije v tem segmentu bi omogočila realnejše spremljanje izpustov in s tem tudi intenzivnosti CO2. V obdobju 2010−2020 se je intenzivnost CO2 zmanjšala za 55 %, in sicer tako na račun zmanjšanja izpustov CO2 za 49 % kot tudi hkratnega povečanja dodane vrednosti za 15 %.

Opomba:

*3   Povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo (v K*dni/leto): 2018 – 2.669, 2019 - 2.691, 2020 – 2.779 (izračun IJS-CEU)

 

 


Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki, potrebni za izračun dodane vrednosti komercialnega in institucionalnega sektorja (mio EUR1995), so javno dostopni na SiStat portalu Statističnega urada RS (SURS). Podatke o izpustih CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju izračunava Agencija RS za okolje (ARSO). Podatki so pripravljeni v okviru poročanja evidenc izpustov TGP za UNFCCC*4 in so javno dostopni na spletni strani ARSO oz. Eionet*5 portalu.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju je definiran kot razmerje med izpusti CO2 in dodano vrednostjo za komercialni in institucionalni sektor. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, sta potrebna naslednja podatka:

  • izpusti CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju (t CO2). Gre za podatek ARSO o izpustih CO2 zaradi rabe goriv v komercialnem in institucionalnem sektorju (CRP koda 1.A.4.a pri poročanju evidenc izpustov TGP za UNFCCC);
  • dodana vrednost komercialnega in institucionalnega sektorja (mio EUR1995), v katerega se v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti 2008, V2 (SKD 2008) prištevajo panoge od G do S in panoga U. Podatki o dodani vrednosti v stalnih cenah 1995 niso direktno dostopni, zato jih je potrebno izračunati iz podatkov SURS-a, in sicer iz dodane vrednosti v tekočih cenah leta 1995 in letnih sprememb obsega dodane vrednosti do opazovanega leta za posamezne panoge.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju

kt CO2

ARSO

2005,
2010-2020

marca za predpreteklo leto*6

enkrat letno

15. 3. 2022

da

Dodana vrednost panog G−S in U za leto 1995 v tekočih cenah

mio EUR1995

SURS

SiStat

2005,
2010-2019

obstoječ podatek

enkrat letno

 9. 4. 2022

da

Letna sprememba obsega dodane vrednosti panog G−S in U od leta 1996 do leta X-1

%

SURS

SiStat

2005,
2010-2020

avgusta za preteklo leto

enkrat letno

 9. 4. 2022

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Opombi:

*4   United Nations Framework Convention on Climate Change

*5   European Environment Information and Observation Network

*6   Prva verzija podatkov za predpreteklo leto je na voljo 15. januarja. Rok za poročanje končnih podatkov za EU je 15. marec, za UNFCCC pa 15. april.

 

Datum zajema podatkov