KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Vrednosti parametrov, s katerimi spremljamo obremenitev rek z organskimi snovmi, so od leta 1996 močno upadle, kljub temu so vrednosti amonija v vodi, z izjemo Soče in jadranskih rek, višje od naravnega ozadja. Opaženo zmanjšanje organske obremenitve se ujema z večanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah. Obremenitev  rek s hranili se med porečji bistveno razlikuje. Povprečne vrednosti nitrata in ortofosfata so v vseh porečjih donavskega povodja višje od porečij Soče in jadranskih rek ter nad vrednostmi naravnega ozadja.


Kazalec prikazuje obremenitev rek s hranili in organskimi snovmi zaradi človekove dejavnosti. Za prikaz hranil sta kot relevantna parametra izbrana nitrat in ortofosfat, kot parametra organske obremenitve pa sta izbrana biokemijska potreba po kisiku in amonij. Parametri so analizirani v vzorcih vode, odvzetih v okviru rednega spremljanja kakovosti površinskih voda.

Nitrat in ortofosfat sta glavni hranili potrebni za rast alg, mahov in višjih vodnih rastlin v celinskih vodah. V neobremenjenih rekah sta nitrat in ortofosfat prisotna v nizkih koncentracijah, ki so odvisne predvsem od geološke sestave in tipa prsti v porečju (t. i. naravno ozadje). Naravno ozadje za nitrat se v slovenskih rekah giba med 0,2 in 0,9 mg NO3-N/L (Vrednotenje ekološkega stanja površinskih voda s splošnimi fizikalno-kemijskimi elementi, 2009) ter za ortofosfat med 0,002 in 0,008 mg PO4-P/L (Štupnikar, Urbanič, 2013), odvisno od ekološkega tipa vodotoka. Koncentracije nitrata in ortofosfata v vodi, ki so višje od naravnega ozadja, so posledica človekove dejavnosti, v glavnem kmetijstva ter odvajanja komunalnih in industrijskih odpadnih voda v reke. Presežki hranil v rekah lahko vodijo v okrnitev normalnega delovanja ekosistema, zmanjšano biodiverziteto ter evtrofikacijo, ki je problematična predvsem v stoječih in počasi tekočih vodah. Visoke vsebnosti nitrata pomenijo tveganje tudi za kakovost virov pitne vode, ki pri vsebnosti nitrata nad 10 mg NO3-N/L (50 mg NO3/L) za rabo ni več ustrezna (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17).

Biokemijska potreba po kisiku (BPK) in amonij sta glavna pokazatelja obremenitve rek z organskimi snovmi.  Njuna vsebnost je navadno povečana zaradi izpustov komunalnih in industrijskih odpadnih voda ter spiranja s kmetijskih površin. BPK nam pove, koliko kisika (v mg O2/L) potrebujejo mikroorganizmi za razkroj organskih snovi v vodi. Navadno se podaja kot BPK5, ki pomeni porabo kisika v času petdnevne inkubacije vzorca. Vrednosti naravnega ozadja za BPK5 se za slovenske reke gibajo med <1 do 1,4 mg O2/L (Vrednotenje ekološkega stanja površinskih voda s splošnimi fizikalno-kemijskimi elementi, 2009).Tudi amonij v vodnem okolju predstavlja povečano potrebo po kisiku, saj se v procesu nitrifikacije oksidira do nitrita in končnega nitrata, s čimer prispeva tudi k procesu evtrofikacije. Nitrit je za vodne organizme strupen že v manjših količinah, prav tako kot amonijak, ki se v določenih pogojih tvori iz amonija (kombinacija temperature vode, slanosti in pH-vrednosti). Amonij predstavlja tveganje tudi za kakovost virov pitne vode, vrednost naravnega ozadja se za amonij giba med 0,008 in 0,05 mg NH4-N/L (Knehtl, Debeljak, 2021).


Grafi

Slika VD10-1: Povprečne letne vsebnosti nitrata (NO3) v rekah
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2022

Prikaži podatke
Mura [mg NO3/L] Drava [mg NO3/L] Sava [mg NO3/L] Soča [mg NO3/L] jadranske reke [mg NO3/L] Slovenija [mg NO3/L] naravno ozadje (max) [mg NO3/L]
1996 1,65 1,53 1,22 0,88 0,73 1,20 0,90
1997 1,61 1,43 1,25 0,95 0,59 1,21 0,90
1998 1,58 1,52 1,11 0,92 0,77 1,14 0,90
1999 1,83 1,39 1,15 1,03 0,81 1,18 0,90
2000 1,42 1,42 1,12 0,87 0,79 1,11 0,90
2001 1,34 1,21 1,10 0,78 0,74 1,06 0,90
2002 1,65 1,14 1,09 1,01 0,97 1,11 0,90
2003 1,61 1,42 1,28 0,79 1,07 1,27 0,90
2004 1,44 1,73 1,18 0,94 1,16 1,24 0,90
2005 2,44 1,54 1,27 0,99 0,87 1,36 0,90
2006 3,34 1,85 1,32 1 0,73 1,55 0,90
2007 2,40 1,32 1,32 0,93 0,79 1,47 0,90
2008 1,89 1,23 1,09 0,97 0,64 1,19 0,90
2009 2,44 1,33 1,26 1,04 0,70 1,45 0,90
2010 2,17 1,41 1,18 0,93 0,58 1,35 0,90
2011 2,04 1,22 1,27 0,84 0,62 1,34 0,90
2012 2,02 1,17 1,17 1,16 0,62 1,30 0,90
2013 2,08 1,10 1,15 1,31 0,91 1,34 0,90
2014 2,30 1,15 1,16 1,38 0,61 1,36 0,90
2015 2,10 1,04 1,11 1,28 0,63 1,26 0,90
2016 2,09 1,21 1,08 1,03 0,48 1,22 0,90
2017 2,17 1,27 1,04 0,93 0,61 1,24 0,90
2018 2,37 1,24 1,07 0,96 0,59 1,30 0,90
2019 2,44 1,03 1,06 0,96 0,61 1,28 0,90
2020 2,07 1,14 1,16 0,79 0,45 1,28 0,90
2021 1,93 1,10 1,02 0,84 0,55 1,11 0,90
Slika VD10-2: Povprečne letne vsebnosti ortofosfata (PO4) v rekah
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2022 

Prikaži podatke
Mura [mg PO4-P/L] Drava [mg PO4-P/L] Sava [mg PO4-P/L] Soča [mg PO4-P/L] jadranske reke [mg PO4-P/L] Slovenija [mg PO4-P/L] naravno ozadje (max) [mg PO4-P/L]
1996 0,07 0,02 0,04 0,01 0,02 0,03 0,01
1997 0,04 0,02 0,03 0,01 0,01 0,03 0,01
1998 0,08 0,03 0,07 0,01 0,01 0,06 0,01
1999 0,07 0,03 0,05 0,01 0,02 0,05 0,01
2000 0,10 0,04 0,07 0,02 0,02 0,06 0,01
2001 0,14 0,03 0,07 0,01 0,02 0,06 0,01
2002 0,12 0,03 0,06 0,01 0,01 0,05 0,01
2003 0,16 0,02 0,09 0,01 0,01 0,08 0,01
2004 0,06 0,03 0,07 0,01 0,01 0,05 0,01
2005 0,12 0,03 0,05 0,01 0,01 0,05 0,01
2006 0,05 0,04 0,08 0,01 0,01 0,06 0,01
2007 0,12 0,04 0,10 0,01 0,01 0,08 0,01
2008 0,07 0,04 0,03 0,01 0,01 0,03 0,01
2009 0,04 0,06 0,04 0,01 0,02 0,04 0,01
2010 0,05 0,08 0,03 0,01 0,01 0,04 0,01
2011 0,05 0,05 0,05 0,01 0,01 0,04 0,01
2012 0,06 0,09 0,07 0,01 0,01 0,06 0,01
2013 0,04 0,07 0,04 0,02 0,01 0,05 0,01
2014 0,04 0,04 0,05 0,01 0,01 0,04 0,01
2015 0,06 0,03 0,08 0,01 0,02 0,06 0,01
2016 0,06 0,04 0,03 0,01 0,01 0,04 0,01
2017 0,07 0,05 0,04 0,01 0,01 0,04 0,01
2018 0,06 0,03 0,03 0,01 0,01 0,03 0,01
2019 0,07 0,04 0,03 0,01 0,01 0,04 0,01
2020 0,03 0,04 0,03 0,01 0,01 0,03 0,01
2021 0,06 0,03 0,05 0,01 0,01 0,04 0,01
Slika VD10-3: Povprečne letne vrednosti biokemijske potrebe po kisiku (BPK5) v rekah
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2022 

Prikaži podatke
Mura [mg O2/L] Drava [mg O2/L] Sava [mg O2/L] Soča [mg O2/L] jadranske reke [mg O2/L] Slovenija [mg O2/L] naravno ozadje (max) [mg O2/L]
1996 4,70 3,20 3,30 2,10 1,90 3 1,40
1997 5,60 3,10 3,40 1,70 3,10 3,20 1,40
1998 4,80 2,60 2,70 1,80 2,20 2,70 1,40
1999 5 3 2,90 1,30 2,50 2,80 1,40
2000 6,20 2,30 2,90 2 2,10 2,80 1,40
2001 4,50 2,30 2,90 1,50 2,90 2,70 1,40
2002 5,30 3 2,70 2,10 3,10 2,90 1,40
2003 7,90 2,80 3,30 2,20 2,10 3,50 1,40
2004 6,10 2,20 3 1,60 1,50 3 1,40
2005 5,30 1,90 2,40 1,50 1,70 2,50 1,40
2006 1,90 1,90 1,70 0,90 1,60 1,60 1,40
2007 1,80 1,30 1,60 1,20 1,30 1,50 1,40
2008 1,50 1,50 1 0,90 1,10 1,10 1,40
2009 1,70 1,50 0,90 1 0,90 1,20 1,40
2010 1,50 1,70 1,10 0,90 1 1,30 1,40
2011 1,40 1,60 1,60 1 1,10 1,50 1,40
2012 1,50 2 1,50 0,70 1,20 1,50 1,40
2013 1,20 1,30 1,20 0,70 0,70 1,20 1,40
2014 1,30 1,10 1,20 1,10 1 1,20 1,40
2015 1,40 1,30 1 0,80 1,30 1,10 1,40
2016 1,30 1,40 0,80 1 1,20 1 1,40
2017 1,50 1,40 1 0,80 1,30 1,10 1,40
2018 1,60 1,20 1 0,70 1 1,10 1,40
2019 1,70 1,10 0,90 0,70 0,70 1,10 1,40
2020 1,50 1,30 1 0,60 0,80 1,10 1,40
2021 1,53 1,16 0,88 0,54 0,68 0,98 1,40
Slika VD10-4: Povprečne letne vsebnosti amonija (NH4) v rekah
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2022 

Prikaži podatke
Mura [mg NH4-N/L] Drava [mg NH4-N/L] Sava [mg NH4-N/L] Soča [mg NH4-N/L] jadranske reke [mg NH4-N/L] Slovenija [mg NH4-N/L] naravno ozadje (max) [mg NH4-N/L]
1996 0,62 0,22 0,44 0,18 0,19 0,36 0,05
1997 0,54 0,22 0,63 0,13 0,16 0,47 0,05
1998 0,50 0,16 0,43 0,05 0,06 0,33 0,05
1999 0,30 0,16 0,24 0,02 0,15 0,20 0,05
2000 0,42 0,12 0,37 0,04 0,07 0,28 0,05
2001 0,30 0,11 0,29 0,03 0,18 0,22 0,05
2002 0,48 0,16 0,31 0,02 0,05 0,25 0,05
2003 0,57 0,13 0,36 0,05 0,06 0,30 0,05
2004 0,31 0,14 0,34 0,01 0,04 0,25 0,05
2005 0,21 0,14 0,26 0,02 0,04 0,19 0,05
2006 0,16 0,09 0,34 0,02 0,10 0,22 0,05
2007 0,14 0,08 0,23 0,02 0,07 0,16 0,05
2008 0,07 0,11 0,12 0,01 0,02 0,10 0,05
2009 0,13 0,14 0,24 0,03 0,01 0,18 0,05
2010 0,12 0,14 0,14 0,01 0,03 0,12 0,05
2011 0,10 0,15 0,36 0,02 0,03 0,24 0,05
2012 0,10 0,15 0,38 0,02 0,02 0,25 0,05
2013 0,07 0,08 0,20 0,02 0,01 0,13 0,05
2014 0,09 0,07 0,10 0,02 0,02 0,08 0,05
2015 0,07 0,03 0,05 0,02 0,02 0,05 0,05
2016 0,08 0,08 0,05 0,03 0,03 0,06 0,05
2017 0,12 0,09 0,08 0,01 0,03 0,07 0,05
2018 0,10 0,07 0,05 0,03 0,02 0,06 0,05
2019 0,12 0,11 0,08 0,01 0,01 0,09 0,05
2020 0,10 0,08 0,06 0,02 0,04 0,07 0,05
2021 0,17 0,06 0,05 0,04 0,01 0,07 0,05

Cilji

upad vsebnosti hranil in vrednosti parametrov obremenitve z organskimi snovmi v rekah, ki je v skladu s cilji več direktiv:

  • vodne direktive (Direktiva 2000/60/ES) o ohranitvi in izboljšanju vodnega okolja;
  • nitratne direktive (Direktiva 91/676/EGS) o zmanjšanju in preprečevanju onesnaženja voda z nitrati iz kmetijskih virov;
  • Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) o varstvu okolja pred škodljivimi vplivi odvajanja odpadnih voda;
  • Direktive o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (98/83/ES), ki določa vsebnosti nitrata v pitni vodi;
  • s ciljem 6 iz Agende 2030, to je zagotoviti vsem dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri;

ter s cilji ostalih pravnih podlag s področja varstva in rabe voda.


Vrednosti nitrata so v opazovanem obdobju, razen v porečju Mure, le nekoliko nad naravnim ozadjem, ki je za slovenske reke ocenjeno med 0,2 in 0,9 mg NO3-N/L, odvisno od ekološkega tipa vodotoka. Znaten dvig vsebnosti nitrata v porečju Mure od leta 2005 naprej je na podatkih posameznih vzorčnih mest opazen kot porast letnih povprečij koncentracij nitrata na večini mest na Muri in njenih pritokih: Ledavi s pritoki, Kučnici in Ščavnici. Razlika med porečji je opazna tudi pri ortofosfatu, ki je v Soči in jadranskih rekah v opazovanem obdobju v okvirih naravnega ozadja 0,008 mg PO4-P/L, v rekah donavskega povodja pa je precej nad naravnim ozadjem. Bogatenje voda z dušikom in fosforjem je večinoma posledica spiranja s kmetijskih površin, vir hranil pa so tudi komunalne in industrijske odplake. Med doprinosi posameznih virov obremenitev na podlagi podatkov monitoringa ne moremo ločevati.

Obremenitev rek z organskimi snovmi se je v obdobju od 1996 do 2006 precej zmanjšala, od 2006 naprej pa so izmerjene vrednosti BPK5 blizu ali celo pod vrednostjo naravnega ozadja, ki se za slovenske reke giba med <1 do 1,4 mg O2/L. Upad je bolj opazen v vzhodni kot v zahodni Sloveniji, kjer je bila obremenitev rek z organskimi snovmi tudi v preteklosti manjša. Glavni vir obremenjevanja rek z organskimi snovmi so navadno komunalne odpadne vode. Ker se stanje na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Sloveniji že več let izboljšuje, so opažene spremembe v parametrih organske obremenitve pričakovane. Kazalec VD02 Čiščenje odpadnih voda namreč kaže, da se od leta 2004 delež prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah povečuje. Prav tako se povečuje tudi delež sekundarnega in terciarnega čiščenja odpadnih voda, ki odstrani pretežni del obremenitve z organskimi snovmi in del hranil. Vrednosti amonija so v vseh porečjih razen v porečju Soče in jadranskih rek še vedno nad naravnih ozadjem.


Metodologija

Cilji so povzeti po:

                 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Monitoring kakovosti vodotokov izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje v skladu z veljavnim Programom monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda. Število analiz na posameznih vzorčnih mestih je vsaj 4 na leto.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Iz podatkov pridobljenih v okviru vsakoletnih monitoringov so za posamezno vzorčno mesto izračunane povprečne vrednosti izbranih parametrov. Izvzeta so mesta, ki so bila v opazovanem obdobju v program vključena 1 ali 2 leti. Število vzorčnih mest v analizi je med leti različno, v porečju Mure je zajetih minimalno 5 in maksimalno 18 vzorčnih mest, v porečju Drave minimalno 7 in maksimalno 19 vzorčnih mest, v porečju Save minimalno 28 in maksimalno 72 vzorčnih mest, na jadranskih rekah minimalno 2 in maksimalno 7 vzorčnih mest ter v porečju Soče minimalno 2 in maksimalno 15 vzorčnih mest. Za Slovenijo je zajetih skupaj minimalno 70 in maksimalno 117 vzorčnih mest. Letno povprečje parametra na porečje je izračunano s povprečenjem letnih povprečij vzorčnih mest v izbranem porečju, letno povprečje za Slovenijo pa s povprečenjem letnih povprečij vseh vzorčnih mest v programu monitoringa v izbranem letu (razen zgoraj navedenih izvzetih mest).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Povprečne letne vsebnosti nitrata (mg NO3-N/L) v rekah

mg N/L

 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2022

1996-2021

April za preteklo leto

letno

April 2022

ne

Povprečne letne vsebnosti ortofosfata (mg PO4-P/L) v rekah

mg P/L

 

Povprečne letne vrednosti biokemijske potrebe po kisiku – BPK5 (mg O2/L) v rekah

mg O2/L

 

Povprečne letne vsebnosti amonija (mg NH4-N/L) v rekah

 

mg N/L

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

Knehtl M., Debeljak B., 2021. Priprava predloga mejnih vrednosti za vrednotenje ekološkega stanja vodotokov na podlagi izbranih fizikalno-kemijskih parametrov. Poročilo o delu za leto 2021. Inštitut za vode RS, Ljubljana.

Ministrstvo za okolje in prostor, 2009. Vrednotenje ekološkega stanja površinskih voda s splošnimi fizikalno-kemijskimi elementi.

Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17.

Štupnikar N., Urbanič G., 2013. Metodologija vrednotenja ekološkega stanja s podpornimi fizikalno-kemijskimi elementi - vrednotenje na podlagi podlagi ortofosfata in razvršcanje vodnih teles rek na podlagi elementa kakovosti stanje hranil. Poročilo o delu za leto 2013. Inštitut za vode RS, Ljubljana.


Related indicators