KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Vrednosti parametrov, s katerimi spremljamo obremenitev rek z organsko snovjo, so od leta 1996 močno upadle, kljub temu so vrednosti amonija v vodi veliko višje od naravnega ozadja. Opaženo zmanjšanje organskih obremenitev se ujema s povečevanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah. Obremenjenost rek s hranili se med porečji bistveno razlikuje. Povprečne vrednosti nitrata so v porečjih Drave, Save, Soče in jadranskih rekah v okvirih naravnega ozadja, višje so le v porečju Mure. Vrednosti ortofosfata so v vseh rekah donavskega povodja nad vrednostmi naravnega ozadja. Trendi kažejo, da nadaljnjega zmanjšanja koncentracij hranil v rekah ne moremo pričakovati.


Kazalec prikazuje onesnaženje rek s hranili in organsko snovjo zaradi človekovih dejavnosti. Za prikaz hranil sta kot relevantna parametra izbrana nitrat in ortofosfat, kot parametra organske obremenitve pa biokemijska potreba po kisiku in amonij. Parametri so izmerjeni v vzorcih vode, odvzetih v okviru rednega spremljanja kakovosti površinskih voda.

Nitrat in ortofosfat sta glavni hranili potrebni za rast alg, mahov in vodnih rastlin v rekah in sta v neonesnaženih rekah prisotna v zelo nizkih koncentracijah, ki so odvisne predvsem od geološke sestave in tipa prsti v porečju (t. i. naravno ozadje). Vrednosti naravnega ozadja za nitrat so za slovenske vodotoke ocenjene med 0,2 in 0,9 mg NO3-N/L, odvisno od tipa vodotoka (vir Vrednotenje ekološkega stanja površinskih voda s splošnimi fizikalno-kemijskimi elementi), vrednost naravnega ozadja za ortofosfat pa je povzeta po EEA in znaša 0,01 mg PO4-P/L. Koncentracije nitrata in ortofosfata v vodi, ki so večje od naravnega ozadja, so posledica človekovih dejavnosti, v glavnem kmetijstva ter odvajanja komunalnih in industrijskih odpadnih voda v reke. Presežki hranil v rekah vodijo v okrnitev normalnega delovanja ekosistema, zmanjšano biodiverziteto ter evtrofikacijo, ki je problematična predvsem v stoječih ali počasi tekočih vodah. Visoke vsebnosti nitrata pomenijo tveganje tudi za kakovost virov pitne vode, ki pri vsebnosti nitrata nad 10 mg NO3-N/L (50 mg NO3/L) za rabo ni več ustrezna.

Biokemijska potreba po kisiku (BPK) in amonij sta glavna pokazatelja organskega onesnaženja vode. Vrednosti teh parametrov so navadno povečane zaradi izpustov komunalnih in industrijskih odpadnih voda, prav tako spiranja s kmetijskih površin. BPK nam pove, koliko kisika (v mg O2/L) potrebujejo mikroorganizmi za razkroj organske snovi v vodi. Navadno se podaja kot BPK5, ki pomeni porabo kisika v času petdnevne inkubacije vzorca. Vrednosti naravnega ozadja za BPK5 za slovenske vodotoke znaša od <1 do 1,4 mg O2/L (vir Vrednotenje ekološkega stanja površinskih voda s splošnimi fizikalno-kemijskimi elementi).Tudi amonij v vodnem okolju predstavlja povečano potrebo po kisiku, saj se v procesu nitrifikacije oksidira do nitrita in končnega nitrata, s čimer pa prispeva tudi k procesu evtrofikacije. Nitrit je za vodne organizme strupen že v manjših količinah, prav tako kot amonijak, ki v nekaterih okoliščinah (kombinacija temperature vode, slanosti in pH-vrednosti) nastaja iz amonija. Amonij predstavlja tveganje tudi za kakovost virov pitne vode, vrednost naravnega ozadja, povzeta po EEA, pa znaša 0,015 mg NH4-N/L.


Grafi

Slika VD10-1: Povprečne letne vsebnosti nitrata (mg NO3-N/L)
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2020

Prikaži podatke
Mura [mg N/L] Drava [mg N/L] Sava [mg N/L] donavsko porečje [mg N/L] Soča [mg N/L] jadranske reke [mg N/L] jadransko povodje [mg N/L] Slovenija [mg N/L] naravno ozadje (max) [mg N/L]
1996 1,65 1,53 1,22 1,31 0,88 0,73 0,84 1,20 0,90
1997 1,61 1,43 1,25 1,31 0,95 0,59 0,83 1,21 0,90
1998 1,58 1,52 1,11 1,21 0,92 0,77 0,88 1,14 0,90
1999 1,83 1,39 1,15 1,24 1,03 0,81 0,95 1,18 0,90
2000 1,42 1,42 1,12 1,19 0,87 0,79 0,84 1,11 0,90
2001 1,34 1,21 1,10 1,14 0,78 0,74 0,77 1,06 0,90
2002 1,65 1,14 1,09 1,13 1,01 0,97 1 1,11 0,90
2003 1,61 1,42 1,28 1,34 0,79 1,07 0,88 1,27 0,90
2004 1,44 1,73 1,18 1,30 0,94 1,16 1 1,24 0,90
2005 2,44 1,54 1,27 1,46 0,99 0,87 0,96 1,36 0,90
2006 3,34 1,85 1,32 1,76 1 0,73 0,91 1,55 0,90
2007 2,40 1,32 1,32 1,55 0,93 0,79 0,87 1,47 0,90
2008 1,89 1,23 1,09 1,25 0,97 0,64 0,88 1,19 0,90
2009 2,44 1,33 1,26 1,50 1,04 0,70 0,96 1,45 0,90
2010 2,17 1,41 1,18 1,44 0,93 0,58 0,73 1,35 0,90
2011 2,04 1,22 1,27 1,43 0,84 0,62 0,76 1,34 0,90
2012 2,02 1,17 1,17 1,33 1,16 0,62 1,04 1,30 0,90
2013 2,08 1,10 1,15 1,37 1,31 0,91 1,04 1,34 0,90
2014 2,30 1,15 1,16 1,38 1,38 0,61 1,07 1,36 0,90
2015 2,10 1,04 1,11 1,28 1,28 0,63 1,08 1,26 0,90
2016 2,09 1,21 1,08 1,26 1,03 0,48 0,85 1,22 0,90
2017 2,17 1,27 1,04 1,35 0,93 0,61 0,84 1,24 0,90
2018 2,37 1,24 1,07 1,40 0,96 0,59 0,78 1,30 0,90
2019 2,44 1,03 1,06 1,31 0,96 0,61 0,78 1,28 0,90
Slika VD10-2: Povprečne letne vsebnosti ortofosfata (mg PO4-P/L) v rekah
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2020

Prikaži podatke
Mura [mg P/L] Drava [mg P/L] Sava [mg P/L] donavsko porečje [mg P/L] Soča [mg P/L] jadranske reke [mg P/L] jadransko povodje [mg P/L] Slovenija [mg P/L] naravno ozadje [mg P/L]
1996 0,07 0,02 0,04 0,04 0,01 0,02 0,01 0,03 0,01
1997 0,04 0,02 0,03 0,03 0,01 0,01 0,01 0,03 0,01
1998 0,08 0,03 0,07 0,07 0,01 0,01 0,01 0,06 0,01
1999 0,07 0,03 0,05 0,05 0,01 0,02 0,01 0,05 0,01
2000 0,10 0,04 0,07 0,07 0,02 0,02 0,02 0,06 0,01
2001 0,14 0,03 0,07 0,07 0,01 0,02 0,02 0,06 0,01
2002 0,12 0,03 0,06 0,06 0,01 0,01 0,01 0,05 0,01
2003 0,16 0,02 0,09 0,09 0,01 0,01 0,01 0,08 0,01
2004 0,06 0,03 0,07 0,07 0,01 0,01 0,01 0,05 0,01
2005 0,12 0,03 0,05 0,06 0,01 0,01 0,01 0,05 0,01
2006 0,05 0,04 0,08 0,07 0,01 0,01 0,01 0,06 0,01
2007 0,12 0,04 0,10 0,09 0,01 0,01 0,01 0,08 0,01
2008 0,07 0,04 0,03 0,04 0,01 0,01 0,01 0,03 0,01
2009 0,04 0,06 0,04 0,04 0,01 0,02 0,01 0,04 0,01
2010 0,05 0,08 0,03 0,04 0,01 0,01 0,01 0,04 0,01
2011 0,05 0,05 0,05 0,05 0,01 0,01 0,01 0,04 0,01
2012 0,06 0,09 0,07 0,07 0,01 0,01 0,01 0,06 0,01
2013 0,04 0,07 0,04 0,05 0,02 0,01 0,01 0,05 0,01
2014 0,04 0,04 0,05 0,04 0,01 0,01 0,01 0,04 0,01
2015 0,06 0,03 0,08 0,07 0,01 0,02 0,01 0,06 0,01
2016 0,06 0,04 0,03 0,04 0,01 0,01 0,01 0,04 0,01
2017 0,07 0,05 0,04 0,05 0,01 0,01 0,01 0,04 0,01
2018 0,06 0,03 0,03 0,03 0,01 0,01 0,01 0,03 0,01
2019 0,07 0,04 0,03 0,04 0,01 0,01 0,01 0,04 0,01
Slika VD10-3: Povprečne letne vrednosti biokemijske potrebe po kisiku – BPK5 (mg O2/L) v rekah
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2020

Prikaži podatke
Mura [mg O2/L] Drava [mg O2/L] Sava [mg O2/L] donavsko porečje [mg O2/L] Soča [mg O2/L] jadranske reke [mg O2/L] jadransko povodje [mg O2/L] Slovenija [mg O2/L] naravno ozadje (max) [mg O2/L]
1996 4,70 3,20 3,30 3,40 2,10 1,90 2 3 1,40
1997 5,60 3,10 3,40 3,50 1,70 3,10 2,20 3,20 1,40
1998 4,80 2,60 2,70 2,80 1,80 2,20 2 2,70 1,40
1999 5 3 2,90 3 1,30 2,50 1,70 2,80 1,40
2000 6,20 2,30 2,90 3,10 2 2,10 2 2,80 1,40
2001 4,50 2,30 2,90 2,90 1,50 2,90 2 2,70 1,40
2002 5,30 3 2,70 3 2,10 3,10 2,50 2,90 1,40
2003 7,90 2,80 3,30 3,70 2,20 2,10 2,20 3,50 1,40
2004 6,10 2,20 3 3,40 1,60 1,50 1,60 3 1,40
2005 5,30 1,90 2,40 2,70 1,50 1,70 1,60 2,50 1,40
2006 1,90 1,90 1,70 1,80 0,90 1,60 1,20 1,60 1,40
2007 1,80 1,30 1,60 1,60 1,20 1,30 1,20 1,50 1,40
2008 1,50 1,50 1 1,10 0,90 1,10 0,90 1,10 1,40
2009 1,70 1,50 0,90 1,20 1 0,90 0,90 1,20 1,40
2010 1,50 1,70 1,10 1,30 0,90 1 0,90 1,30 1,40
2011 1,40 1,60 1,60 1,60 1 1,10 1 1,50 1,40
2012 1,50 2 1,50 1,60 0,70 1,20 0,90 1,50 1,40
2013 1,20 1,30 1,20 1,20 0,70 0,70 0,70 1,20 1,40
2014 1,30 1,10 1,20 1,20 1,10 1 1 1,20 1,40
2015 1,40 1,30 1 1,10 0,80 1,30 0,90 1,10 1,40
2016 1,30 1,40 0,80 1 1 1,20 1,10 1 1,40
2017 1,50 1,40 1 1,20 0,80 1,30 0,90 1,10 1,40
2018 1,60 1,20 1 1,20 0,70 1 0,80 1,10 1,40
2019 1,70 1,10 0,90 1,10 0,70 0,70 0,70 1,10 1,40
Slika VD10-4: Povprečne letne vsebnosti amonija (mg NH4-N/L) v rekah
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2020

Prikaži podatke
Mura [mg N/L] Drava [mg N/L] Sava [mg N/L] donavsko porečje [mg N/L] Soča [mg N/L] jadranske reke [mg N/L] jadransko povodje [mg N/L] Slovenija [mg N/L] naravno ozadje [mg N/L]
1996 0,62 0,22 0,44 0,42 0,18 0,19 0,18 0,36 0,02
1997 0,54 0,22 0,63 0,56 0,13 0,16 0,14 0,47 0,02
1998 0,50 0,16 0,43 0,40 0,05 0,06 0,05 0,33 0,02
1999 0,30 0,16 0,24 0,23 0,02 0,15 0,07 0,20 0,02
2000 0,42 0,12 0,37 0,34 0,04 0,07 0,05 0,28 0,02
2001 0,30 0,11 0,29 0,26 0,03 0,18 0,08 0,22 0,02
2002 0,48 0,16 0,31 0,30 0,02 0,05 0,03 0,25 0,02
2003 0,57 0,13 0,36 0,35 0,05 0,06 0,05 0,30 0,02
2004 0,31 0,14 0,34 0,31 0,01 0,04 0,02 0,25 0,02
2005 0,21 0,14 0,26 0,24 0,02 0,04 0,03 0,19 0,02
2006 0,16 0,09 0,34 0,28 0,02 0,10 0,04 0,22 0,02
2007 0,14 0,08 0,23 0,18 0,02 0,07 0,04 0,16 0,02
2008 0,07 0,11 0,12 0,11 0,01 0,02 0,01 0,10 0,02
2009 0,13 0,14 0,24 0,20 0,03 0,01 0,02 0,18 0,02
2010 0,12 0,14 0,14 0,14 0,01 0,03 0,02 0,12 0,02
2011 0,10 0,15 0,36 0,28 0,02 0,03 0,03 0,24 0,02
2012 0,10 0,15 0,38 0,29 0,02 0,02 0,02 0,25 0,02
2013 0,07 0,08 0,20 0,15 0,02 0,01 0,01 0,13 0,02
2014 0,09 0,07 0,10 0,09 0,02 0,02 0,02 0,08 0,02
2015 0,07 0,03 0,05 0,05 0,02 0,02 0,02 0,05 0,02
2016 0,08 0,08 0,05 0,06 0,03 0,03 0,03 0,06 0,02
2017 0,12 0,09 0,08 0,09 0,01 0,03 0,02 0,07 0,02
2018 0,10 0,07 0,05 0,07 0,03 0,02 0,02 0,06 0,02
2019 0,12 0,11 0,08 0,09 0,01 0,01 0,01 0,09 0,02
Slika VD10-5: Deleži vzorčnih mest glede na trend naraščanja/padanja vrednosti izbranih parametrov
Prikaži podatke
v območju naravnega ozadja [št. vzorčnih mest v %] padajoč [št. vzorčnih mest v %] verjetno padajoč [št. vzorčnih mest v %] brez trenda [št. vzorčnih mest v %] verjetno naraščajoč [št. vzorčnih mest v %] naraščajoč [št. vzorčnih mest v %]
NH4 17,60 32,40 5,90 43,10 0 1
BPK5 76 11 3 8 1 1
oPO4 32,60 9,80 4,30 51,10 0 2,20
NO3 29,30 8,70 5,40 51,10 2,20 3,30

Cilji

upad vsebnosti hranil in vrednosti parametrov organskega onesnaženja v rekah, ki je v skladu s cilji več direktiv:

  • vodne direktive (Direktiva 2000/60/ES) o ohranitvi in izboljšanju vodnega okolja;
  • nitratne direktive (Direktiva 91/676/EGS) o zmanjšanju in preprečevanju onesnaženja voda z nitrati iz kmetijskih virov;
  • Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) o varstvu okolja pred škodljivimi vplivi odvajanja odpadnih voda;
  • Direktive o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (98/83/ES), ki določa vsebnosti nitrata v pitni vodi;
  • s ciljem 6 iz Agende 2030, to je vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri;
  • ter s cilji ostalih pravnih podlag s področja varstva in rabe voda.


Vrednosti nitrata so v opazovanem obdobju razen v porečju Mure le nekoliko nad naravnim ozadjem, ki je za slovenske vodotoke ocenjeno med 0,2 in 0,9 mg NO3-N/L, odvisno od tipa vodotoka. Znaten dvig vrednosti nitrata v porečju Mure od leta 2005 naprej je na podatkih posameznih vzorčnih mest opazen kot porast letnih povprečij koncentracij nitrata na večini mest na Muri in njenih pritokih, Ledavi s pritoki, Kučnici in Ščavnici. Razlika med porečji je opazna tudi pri ortofosfatu, ki je v Soči in jadranskih rekah v opazovanem obdobju v okvirih naravnega ozadja 0,01 mg PO4-P/L, v rekah donavskega povodja pa precej nad naravnim ozadjem, pri čemer z nekoliko višjimi vrednostmi v zadnjih letih izstopa porečje Mure.

Trendi ugotovljeni za posamezna vzorčna mesta z daljšimi nizi podatkov kažejo, da so koncentracije nitrata in ortofosfata na približno tretjini vzorčnih mest v analizi že v območju naravnega ozadja, na približno 15 % vzorčnih mest pa upadajo. Na preostalih več kot 50 % vzorčnih mest ni možno pričakovati izboljšanja, saj analiza trendov ne kaže upadanja ali pa je ta celo pozitiven, torej vrednosti nitrata in ortofosfata po letih naraščajo. Bogatenje voda z dušikom in fosforjem je večinoma posledica spiranja s kmetijskih površin, vir hranil pa so tudi komunalne in industrijske odplake. Med doprinosi posameznih virov obremenitev na podlagi podatkov monitoringa ne moremo ločevati.

Organska obremenjenost rek se je v obdobju od 1996 do 2006 precej zmanjšala, od takrat pa so izmerjene vrednosti BPK5 blizu ali celo pod vrednostjo naravnega ozadja, ki za slovenske vodotoke znaša od <1 do 1,4 mg O2/L. Upad je večji v vzhodni Sloveniji kot v zahodni, kjer so bile obremenitve rek z organsko snovjo tudi v preteklosti manjše. Trendi ugotovljeni za posamezna vzorčna mesta z daljšimi nizi podatkov kažejo, da so vrednosti BPK5 na skoraj 90 % vzorčnih mest v območju naravnega ozadja ali s padajočim trendom. Pri amoniju je delež mest v območju naravnega ozadja (0,015 mg NH4-N/L) nižji od 20 %, na cca 40 % vzorčnih mest pa je opazen padajoč trend.

Glavni vir onesnaženja rek z organsko snovjo so navadno komunalne odpadne vode. Ker se stanje na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Sloveniji že več let izboljšuje, so opažene spremembe v parametrih organske obremenjenosti pričakovane. Kazalec VD02 Čiščenje odpadnih voda namreč kaže, da je od leta 2004 delež prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah veliko večji, prav tako se povečuje tudi delež sekundarnega in terciarnega čiščenja odpadnih voda, ki odstrani pretežni del obremenitev z organskimi snovmi in del hranil.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji so povzeti po:

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Monitoring kakovosti vodotokov izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje v skladu z letnim programom monitoringa kakovosti površinskih voda. Programi monitoringa se pripravljajo na letni osnovi v skladu z veljavno zakonodajo, število analiz na posameznih merilnih mestih pa je v večini primerov vsaj 4 na leto.

Metodologija obdelave podatkov: Iz podatkov pridobljenih v okviru vsakoletnih monitoringov so za posamezno vzorčno mesto izračunane povprečne vrednosti izbranih parametrov. Izvzeta so mesta, ki so bila v opazovanem obdobju v program vključena 1 ali 2 leti. Število vzorčnih mest v analizi je med leti različno, v porečju Mure je zajetih minimalno 5, maksimalno 20 vzorčnih mest, v porečju Drave minimalno 7, maksimalno 19 vzorčnih mest, v porečju Save minimalno 38, maksimalno 72 vzorčnih mest, na jadranskih rekah minimalno 2, maksimalno 7 vzorčnih mest ter v porečju Soče minimalno 2, maksimalno 15 vzorčnih mest in za Slovenijo skupaj minimalno 71, maksimalno 119 vzorčnih mest. Letno povprečje parametra na porečje je izračunano s povprečenjem letnih povprečij vzorčnih mest v izbranem porečju, letno povprečje za Slovenijo pa s povprečenjem letnih povprečij vseh vzorčnih mest v programu monitoringa v izbranem letu (razen zgoraj navedenih izvzetih mest).

V analizo trendov parametrov hranil in organske obremenjenosti so vključena vzorčna mesta z minimalno 8 letnimi povprečji v opazovanem obdobju 1996–2019, od tega z vsaj 3 letnimi podatki v obdobju 2009–2019. Število vzorčnih mest v analizi je med 92 in 102, odvisno od parametra. Na podlagi letnih povprečij za parameter so izračunani Spearmanovi koeficienti korelacij, s pomočjo katerih je ocenjena moč monotone rasti ali padca vrednosti parametra med leti. Kadar je p-vrednost korelacije ≤ 0,05 in je koeficient ≥ 0,6, je trend naraščajoč, kadar je p-vrednost ≤ 0,05 in je koeficient < 0,6, je trend verjetno naraščajoč, kadar je p-vrednost ≤ 0,05 in je koeficient ≤ -0,6, je trend padajoč, kadar je p-vrednost ≤ 0,05 in je koeficient > -0,6, je trend verjetno padajoč, kadar je p-vrednost ≥ 0,05, pa na vzorčnem mestu ni prepoznanega naraščajočega ali padajočega trenda. Vzorčna mesta, katerih povprečje parametra v obdobju 2009–2019 dosega 110 % vrednosti naravnega ozadja, so opredeljena kot v območju naravnega ozadja.

Izvorna baza podatkov
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1996-2019
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: vsako leto je v programu monitoringa različen nabor vzorčnih mest, kar onemogoča direktne analize sprememb
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): 1

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

        Relevantnost: 1

        Točnost: izbor ocene 1

        Časovna primerljivost: 2

        Prostorska primerljivost: 1


Related indicators