KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V zadnjem desetletju so pojavi suše nekoliko manj intenzivni kot v predhodnem desetletju, zaskrbljujoče pa je, da se največkrat pojavljajo v rastni sezoni. Zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti hidrološke suše opažamo predvsem v prvem trimesečju. V obdobju 1961–2019 po sušnosti izstopa leto 2003, ki je bilo sušno v vseh trimesečjih leta. Po letu 2000 sta bili izraziteje sušni še leti 2007 in 2011.


Hidrološka suša je dolgotrajen proces obdobnega pomanjkanja padavin za napajanje površinskih in podzemnih voda, ki se odraža v manjših pretokih rek, dotokih v akumulacije in jezera ter nižjih gladinah podzemne vode. Hidrološka suša nastopi kasneje kot meteorološka in kmetijska suša (Kobold, 2003/2004).

Kazalec hidrološke suše za površinske vode prikazuje hidrološko sušo na osnovi srednjih mesečnih oz. srednjih letnih pretokov rek na izbranih vodomernih postajah. Za vsako postajo je izračunan sušni indeks pretoka (SDI) glede na letne, trimesečne (januar–marec, april–junij, julij–september, oktober–december) in polletne (april–september) vrednosti srednjih pretokov. Regionalna ocena indeksa za celotno Slovenijo je izračunana kot vsota obteženih indeksov SDI posameznih vodomernih postaj. Vrednosti kazalca določajo pet stopenj hidrološke suše: običajno ali mokro (wSDI >=0), običajno suho (-1.0 <= wSDI < 0), zmerno suho (-1.5 <= wSDI < -1.0), zelo suho (-2 <= wSDI <

Glede na srednji letni pretok v obdobju 1961–2019 so do leta 1980 nastopila le 3 sušna leta: 1971, 1973 in 1976, vsa v območju običajne suše (PP12-1). Sledilo je zelo suho obdobje 1981­­–2008, v katerem je bilo na letni ravni le 5 let brez suše. Izrazito sušni sta bili leti 1983 (zelo suho) in 2003 (izjemno suho). Od leta 2009 dalje je sušnih let ponovno manj: leto 2011 je bilo zmerno suho, leti 2015 in 2017 pa običajno suhi.

Polletni sušni indeks pretoka od aprila do septembra pa kaže na izrazito povečanje pogostosti in intenzivnosti hidrološke suše od leta 1990 dalje (PP12-2). Do leta 1989 je bilo 7 let s sušnimi sezonami april–september, od tega je le zadnja, v letu 1983, presegla mejno vrednost za zmerno sušo, ostale pa so bile običajne. Od leta 1990 dalje pa je bilo kar 20 let s sušnimi sezonami april–september, med njimi 3 zmerne, ena zelo suha (leto 1993) in ena izjemno suha (leto 2003). Zadnjih pet let obdobja je bila sezona april–september vedno sušna, vendar z nizko intenziteto (običajno suho). Zelo sušno je bilo obdobje 2000–2003, ki se je začelo z zmerno sušo, sledili sta dve leti običajne suše, nato pa še izjemno suho obdobje v letu 2003.

Podoben vzorec kot za sezono april–september imata tudi sušna indeksa pretoka za drugo in tretje trimesečje (april–junij, julij–september), kar je zaradi prekrivanja obdobij tudi pričakovano. Pogostost in intenzivnost suše v drugem trimesečju sta od leta 1993 dalje bistveno večji od obdobja 1961–1992.

V četrtem trimesečju (oktober–december) se suha in mokra obdobja po letih dokaj enakomerno izmenjujejo. Zelo suhi četrti trimesečji sta se pojavili v letih 2001 in 2006. Prvo trimesečje pa je bilo precej mokro do leta 1980, nato je bilo do leta 2008 precej suho s kar šestimi pojavi zmerne suše in 15 pojavi običajne suše, zadnje desetletje pa je spet bolj mokro.

V splošnem sta pogostost in intenzivnost hidrološke suše od leta 1992 dalje večji kot v obdobju pred tem. Zaskrbljujoče je, da se suša vse večkrat pojavlja v obdobju rastne sezone, od aprila do septembra. V zadnjem desetletju so pojavi suše nekoliko manj intenzivni kot v predhodnem desetletju, vendar se še vedno največkrat pojavljajo v rastni sezoni, medtem ko v prvem trimesečju opažamo povečanje vodnatosti.

V obdobju 1961–2019 po sušnosti izstopa leto 2003, ki je bilo sušno v prav vseh obravnavanih obdobjih leta. Izraziteje sušna so bila še leta 2011, 2007 in 1983, kar se ujema z letno rečno bilanco (kazalec okolja VD03). V času rastne sezone pa se je najmanj zmerna suša pojavila še v letih 2019, 2017, 2013, 2012, 2002, 2000, 1998, 1993 in 1992.

Od projekcij za prihodnost je trenutno na voljo le ocena sprememb letnih vrednosti srednjih in malih pretokov, sezonskih pa ne. Na sezonsko pojavljanje suše lahko sklepamo le na podlagi sezonskih projekcij padavin in referenčne evapotranspiracije.

Na pojavnost hidrološke suše v prihodnosti lahko sklepamo iz projekcij srednjih in srednjih malih pretokov na letnem nivoju, ki so dosegljive na spletni strani ARSO v publikaciji Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja in v Atlasu podnebnih projekcij. V severni polovici Slovenije lahko pričakujemo povečanje srednjih malih pretokov, v severovzhodni Sloveniji tudi povečanje srednjih pretokov, drugod po državi pa značilnih sprememb srednjih in malih letnih pretokov ne pričakujemo. Na podlagi teh projekcij torej lahko sklepamo, da na letnem nivoju ne bo prišlo do bistvenih sprememb v pogostosti in intenzivnosti hidrološke suše.

Glede na kazalec padavin [PP09] in projekcijo padavin do leta 2100 se bo letna količina padavin v Sloveniji rahlo povečevala, vendar različno po letnih časih. Največje povečanje padavin pričakujemo v zimskem času, medtem ko se bo količina padavin v poletnem času najverjetneje zmanjšala. Zaradi pričakovanih višjih temperatur zraka se bo povečala tudi referenčna evapotranspiracija, zato se lahko sušne razmere v spomladanskem in predvsem poletnem času poslabšajo. Poleg tega pričakujemo v prihodnosti vse manjši delež snežnih padavin, zato bi se lahko zaradi manjše zaloge vode v snegu hidrološka suša pojavila prej v letu.

Glede na prostorsko razporeditev sprememb srednjih letnih pretokov, padavin in referenčne evapotranspiracije, lahko pričakujemo stopnjevanje poletne hidrološke suše predvsem v južni polovici Slovenije.

Hidrološka suša negativno vpliva na rastlinstvo in živalstvo v vodnih in obvodnih ekosistemih, kmetijstvo (manj vode je na voljo za namakanje), proizvodnjo električne energije in industrijo (hidroenergija, uporaba vode v industriji, uporaba kot hladilna voda), turizem (vodni športi), na evropski ravni pa tudi na vodni transport. Posledice suše na vodnih in obvodnih ekosistemih lahko omilimo z zmanjšanjem odvzema vode iz vodotokov in z renaturacijo v preteklosti reguliranih vodotokov s poudarkom na zagotavljanju zadostnega osenčenja. V smislu gospodarske škode ima suša v Sloveniji največ posledic v kmetijstvu, zato je treba zmanjšati njegovo ranljivost. Med primernimi ukrepi za to so: izbira na sušo odpornih poljščin na območjih, kjer pričakujemo pogosto pojavljanje suše, rajonizacija pridelave na sušo občutljivejših kultur in učinkovitejša uporaba namakalnih sistemov. Pomembna splošna ukrepa za zmanjšanje posledic suše sta tudi zgodnje opozarjanje na sušo in spodbujanje varčevanja z vod

1.5) in izjemno suho (wSDI < -2).


Grafi

Slika PP12-1: Letni sušni indeks pretoka za Slovenijo, 1961-2019
Viri: 

Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke
Vrednost indeksa 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
običajno ali mokro (wSDI >=0) 0,086 1,059 0,8 0,411 2,257 1,019 0,41 0,015 0,464 0,96 nr 1,355 nr 0,13 0,8 nr 0,296 0,179 1,01 0,541 nr 0,263 nr nr nr nr 0,589 nr nr nr 0,226 nr nr nr nr 0,678 nr nr nr 0,059 nr nr nr 0,214 nr nr nr nr 0,631 0,59 nr 0,378 0,974 1,85 nr 0,066 nr 0,164 0,076
običajno suho (-1.0 <= wSDI < 0) nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr -0,98 nr -0,14 nr nr -0,2 nr nr nr nr -0,56 nr nr -0,04 -0,048 -0,06 nr -0,402 -0,466 -0,478 nr -0,013 -0,531 -0,515 -0,13 nr -0,853 -0,182 -0,001 nr -0,549 -0,782 nr nr -0,316 -0,717 nr -0,34 nr nr nr nr nr nr -0,962 nr -0,46 nr nr
zmerno suho (-1.5 <= wSDI < -1.0) nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr -1,33 nr nr nr -1,28 nr nr nr nr nr nr nr nr
zelo suho ( -2 <=  wSDI < -1.5) nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr -1,5 nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr
izjemno suho (wSDI < -2) nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr -2,283 nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr
Slika PP12-2: Polletni sušni indeks pretoka za Slovenijo – obdobje od aprila do septembra, 1961-2019
Viri: 

Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke
Vrednost indeksa 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
običajno ali mokro (wSDI >=0) nr 1,093 0,812 nr 2,302 0,731 0,695 0,287 0,704 1,301 nr 1,727 0,121 0,16 1,555 nr 0,363 0,772 0,575 0,052 nr nr nr 0,446 0,566 0,764 0,661 0,26 0,651 nr 0,371 nr nr nr 0,152 0,408 nr nr 0,382 nr nr nr nr 0,307 0,14 nr nr nr 0,563 0,138 nr nr 0,491 0,88 nr nr nr nr nr
običajno suho (-1.0 <= wSDI < 0) -0,108 nr nr -0,165 nr nr nr nr nr nr -0,57 nr nr nr nr -0,15 nr nr nr nr -0,18 -0,23 nr nr nr nr nr nr nr -0,555 nr -0,648 nr -0,356 nr nr -0,783 -0,194 nr nr -0,522 -0,794 nr nr nr -0,047 nr -0,14 nr nr nr -0,385 nr nr -0,829 -0,22 -0,51 -0,01 -0,41
zmerno suho (-1.5 <= wSDI < -1.0) nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr -1,1 nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr -1,24 nr nr nr nr nr nr -1,211 nr nr nr -1,02 nr nr nr nr nr nr nr nr
zelo suho ( -2 <=  wSDI < -1.5) nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr -1,648 nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr
izjemno suho (wSDI < -2) nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr -2,578 nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr nr

Cilji

  • Redno spremljanje pojava hidrološke suše;
  • ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v pogostosti in intenziteti;
  • zbiranje informacij za oceno sprememb;
  • priprava strokovnih podlag za zmanjševanje morebitnih negativnih posledic;
  • zagotavljanje strokovnih podlag za načrtovanje pripravljenosti ter sodelovanja različnih sektorjev pri zagotavljanju ustreznih prilagoditvenih ukrepov.

 

Spremljanje pojavljanja suše je ključno za načrtovanje in uvajanje ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih, ki jih suša lahko prizadene. Prilagajanje temelji na Strategiji prilagajanja na podnebne spremembe v EU, sprejeti spomladi 2021. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.


Glede na srednji letni pretok v obdobju 1961–2019 so do leta 1980 nastopila le 3 sušna leta: 1971, 1973 in 1976, vsa v območju običajne suše (PP12-1). Sledilo je zelo suho obdobje 1981­­–2008, v katerem je bilo na letni ravni le 5 let brez suše. Izrazito sušni sta bili leti 1983 (zelo suho) in 2003 (izjemno suho). Od leta 2009 dalje je sušnih let ponovno manj: leto 2011 je bilo zmerno suho, leti 2015 in 2017 pa običajno suhi.

Polletni sušni indeks pretoka od aprila do septembra pa kaže na izrazito povečanje pogostosti in intenzivnosti hidrološke suše od leta 1990 dalje (PP12-2). Do leta 1989 je bilo 7 let s sušnimi sezonami april–september, od tega je le zadnja, v letu 1983, presegla mejno vrednost za zmerno sušo, ostale pa so bile običajne. Od leta 1990 dalje pa je bilo kar 20 let s sušnimi sezonami april–september, med njimi 3 zmerne, ena zelo suha (leto 1993) in ena izjemno suha (leto 2003). Zadnjih pet let obdobja je bila sezona april–september vedno sušna, vendar z nizko intenziteto (običajno suho). Zelo sušno je bilo obdobje 2000–2003, ki se je začelo z zmerno sušo, sledili sta dve leti običajne suše, nato pa še izjemno suho obdobje v letu 2003.

Podoben vzorec kot za sezono april–september imata tudi sušna indeksa pretoka za drugo in tretje trimesečje (april–junij, julij–september), kar je zaradi prekrivanja obdobij tudi pričakovano. Pogostost in intenzivnost suše v drugem trimesečju sta od leta 1993 dalje bistveno večji od obdobja 1961–1992.

V četrtem trimesečju (oktober–december) se suha in mokra obdobja po letih dokaj enakomerno izmenjujejo. Zelo suhi četrti trimesečji sta se pojavili v letih 2001 in 2006. Prvo trimesečje pa je bilo precej mokro do leta 1980, nato je bilo do leta 2008 precej suho s kar šestimi pojavi zmerne suše in 15 pojavi običajne suše, zadnje desetletje pa je spet bolj mokro.

V splošnem sta pogostost in intenzivnost hidrološke suše od leta 1992 dalje večji kot v obdobju pred tem. Zaskrbljujoče je, da se suša vse večkrat pojavlja v obdobju rastne sezone, od aprila do septembra. V zadnjem desetletju so pojavi suše nekoliko manj intenzivni kot v predhodnem desetletju, vendar se še vedno največkrat pojavljajo v rastni sezoni, medtem ko v prvem trimesečju opažamo povečanje vodnatosti.

V obdobju 1961–2019 po sušnosti izstopa leto 2003, ki je bilo sušno v prav vseh obravnavanih obdobjih leta. Izraziteje sušna so bila še leta 2011, 2007 in 1983, kar se ujema z letno rečno bilanco (kazalec okolja VD03). V času rastne sezone pa se je najmanj zmerna suša pojavila še v letih 2019, 2017, 2013, 2012, 2002, 2000, 1998, 1993 in 1992.

Od projekcij za prihodnost je trenutno na voljo le ocena sprememb letnih vrednosti srednjih in malih pretokov, sezonskih pa ne. Na sezonsko pojavljanje suše lahko sklepamo le na podlagi sezonskih projekcij padavin in referenčne evapotranspiracije.

Na pojavnost hidrološke suše v prihodnosti lahko sklepamo iz projekcij srednjih in srednjih malih pretokov na letnem nivoju, ki so dosegljive na spletni strani ARSO v publikaciji Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja in v Atlasu podnebnih projekcij. V severni polovici Slovenije lahko pričakujemo povečanje srednjih malih pretokov, v severovzhodni Sloveniji tudi povečanje srednjih pretokov, drugod po državi pa značilnih sprememb srednjih in malih letnih pretokov ne pričakujemo. Na podlagi teh projekcij torej lahko sklepamo, da na letnem nivoju ne bo prišlo do bistvenih sprememb v pogostosti in intenzivnosti hidrološke suše.

Glede na kazalec padavin [PP09] in projekcijo padavin do leta 2100 se bo letna količina padavin v Sloveniji rahlo povečevala, vendar različno po letnih časih. Največje povečanje padavin pričakujemo v zimskem času, medtem ko se bo količina padavin v poletnem času najverjetneje zmanjšala. Zaradi pričakovanih višjih temperatur zraka se bo povečala tudi referenčna evapotranspiracija, zato se lahko sušne razmere v spomladanskem in predvsem poletnem času poslabšajo. Poleg tega pričakujemo v prihodnosti vse manjši delež snežnih padavin, zato bi se lahko zaradi manjše zaloge vode v snegu hidrološka suša pojavila prej v letu.

Glede na prostorsko razporeditev sprememb srednjih letnih pretokov, padavin in referenčne evapotranspiracije, lahko pričakujemo stopnjevanje poletne hidrološke suše predvsem v južni polovici Slovenije.

Hidrološka suša negativno vpliva na rastlinstvo in živalstvo v vodnih in obvodnih ekosistemih, kmetijstvo (manj vode je na voljo za namakanje), proizvodnjo električne energije in industrijo (hidroenergija, uporaba vode v industriji, uporaba kot hladilna voda), turizem (vodni športi), na evropski ravni pa tudi na vodni transport. Posledice suše na vodnih in obvodnih ekosistemih lahko omilimo z zmanjšanjem odvzema vode iz vodotokov in z renaturacijo v preteklosti reguliranih vodotokov s poudarkom na zagotavljanju zadostnega osenčenja. V smislu gospodarske škode ima suša v Sloveniji največ posledic v kmetijstvu, zato je treba zmanjšati njegovo ranljivost. Med primernimi ukrepi za to so: izbira na sušo odpornih poljščin na območjih, kjer pričakujemo pogosto pojavljanje suše, rajonizacija pridelave na sušo občutljivejših kultur in učinkovitejša uporaba namakalnih sistemov. Pomembna splošna ukrepa za zmanjšanje posledic suše sta tudi zgodnje opozarjanje na sušo in spodbujanje varčevanja z vodo.


Cilji povzeti po:

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: V analizo je bilo zajetih 89 vodomernih postaj, ki imajo vsaj 40-letni niz meritev in znano prispevno površino, večjo od 20 km2. Za te postaje so bili zbrani razpoložljivi podatki o srednjem dnevnem pretoku v obdobju 1961–2019. Srednji dnevni pretok je kot osnovni podatek za izvedeno analizo opisan v rubriki Podatkovni viri. Iz srednjih dnevnih pretokov so bili izračunani srednji mesečni in srednji letni pretoki za posamezno vodomerno postajo in posamezno leto. Sušni indeks pretoka (SDI) je bil izračunan iz srednjih letnih pretokov, iz srednjih šestmesečnih pretokov od aprila do septembra in srednjih trimesečnih pretokov (januar–marec, april–junij, julij–september, oktober–december).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Pred izračunom SDI je bila preverjena normalnost porazdelitve s testom Kolmogorov-Smirnov pri stopnji značilnosti 0,05. Tako pri upoštevanju srednjih letnih vrednosti pretoka kot tudi pri upoštevanju srednjih vrednosti pretokov v sezoni april-september le ena izmed 89 vodomernih postaj ni izkazala normalne porazdelitve pretokov. Zato so bili nizi pretokov preoblikovani v logaritemske nize podatkov, ki so na vseh postajah izkazali normalno porazdelitev. Nato je bil izračunan SDI po naslednji enačbi:

,

kjer je  srednji letni ali srednji pretok izbranega referenčnega obdobja za leto i,  pa povprečje srednjega letnega oz. srednjega pretoka v izbranem referenčnem obdobju vseh obravnavanih let in  standardna deviacija vseh srednjih letnih oz. srednjih obdobnih pretokov za vsa obravnavana leta.

Regionalna ocena indeksa za celotno Slovenijo (wSDI) je izračunana kot vsota obteženih indeksov SDI posameznih vodomernih postaj.

kjer je Ai prispevna površina i-te vodomerne postaje.

Vrednosti kazalca določajo pet stopenj hidrološke suše: običajno ali mokro (wSDI >=0), običajno suho (-1.0 <= wSDI < 0), zmerno suho (-1.5 <= wSDI < -1.0), zelo suho (-2 <= wSDI < -1.5) in izjemno suho (wSDI < -2).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov na spletu)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Srednji dnevni pretoki z 89 vodomernih postaj na slovenskih rekah

Indeks WSDI

Zbirka hidroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2021

1961–2019

Decembra za preteklo leto

Letno

20. 5. 2021

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno.

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki.

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih):  1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov,

3 = manj kot 5-leten niz podatkov.

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni,

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni.

Drugi viri in literatura


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER