KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2018 znašal 38 evro centov subvencije za 1 evro investicije, kar je 1 evro cent boljše od indikativne letne ciljne vrednosti. V primerjavi z letom prej je bilo treba za 1 evro investicije nameniti 5 evro centov subvencije manj. Ker se večina projektov energetske prenove stavb javnega sektorja izvaja v okviru OP EKP, je pričakovati, da bo finančni vzvod tudi v prihodnje ostal približno na ravni iz leta 2018, to pa bo leta 2020 predvidoma povzročilo zaostanek za ciljno vrednostjo.


Kazalec finančni vzvod spodbud v javnem sektorju opisuje učinek porabe nepovratnih sredstev, ki so namenjena spodbujanju investicij v URE in izrabo OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, in s tem doseganju ciljev na področjih zmanjševanja izpusta CO2, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Nižji finančni vzvod omogoča doseganje večjega obsega investicij za zmanjšanje izpusta CO2 ob enaki vrednosti nepovratnih sredstev.


Grafi

Slika PO06-1: Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju v obdobju 2012−2018 in njegove ciljne vrednosti do leta 2020
Prikaži podatke

Ciljne vrednosti kazalca

Vrednosti kazalca v obdobju 2012−2015

Vrednosti kazalca v letih 2017 in 2018

2012

0,56

0,56

2013

0,53

0,73

2014

0,50

0,62

2015

0,47

0,64

2016

0,45

2017

0,42

0,43

2018

0,39

0,38

2019

0,36

2020

0,33


Cilji

Cilj OP TGP je zmanjšanje finančnega vzvoda spodbud v javnem sektorju. Z manjšim finančnim vzvodom se ob enakem obsegu nepovratnih sredstev spodbudi več investicij in tako doseže večje zmanjšanje izpustov CO2. Cilj, zastavljen v OP TGP, je doseči, da bo leta 2020 finančni vzvod spodbud v javnem sektorju 1 : 3, kar pomeni, da bo 1 evro investicije v URE in izrabo OVE spodbujen z največ 33 evro centi subvencije. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.


Leta 2018 je bilo treba za 1 evro investicije v URE in izrabo OVE v javnem sektorju nameniti 38 evro centov nepovratnih sredstev, kar je 5 evro centov manj kot leta 2017. Večina projektov energetske prenove stavb javnega sektorja se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (OP EKP), kjer predvidena višina spodbud v javnih objavah ne presega 40 % priznanih stroškov naložbe. Dejanski finančni vzvod je bil leta 2018 od te vrednosti še nekoliko nižji, saj je bila vrednost realiziranih nepovratnih sredstev nekoliko nižja od vrednosti dodeljenih.

V izračunu finančnega vzvoda so zajeti projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, stavb širšega javnega sektorja in stavb ožjega javnega sektorja ter izvedba pilotnih projektov energetske prenove, vse iz OP EKP, in projekti, ki so pridobili nepovratna sredstva v okviru pozivov Eko sklada, kjer je predvideno sofinanciranje do največ 50 % priznanih stroškov za projekte gradnje skoraj ničenergijskih stavb, za ostale ukrepe URE in izrabe OVE pa v višini do 25 % oz. v pozivu iz leta 2019 do 20 % priznanih stroškov. Zaradi pomanjkljivih podatkov so bili za projekte iz OP EKP, z izjemo projektov energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, v izračunu upoštevani podatki o dodeljenih namesto realiziranih nepovratnih sredstvih, projekti pa so bili po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek operacije in ne glede na leto, ko je bilo izvedeno zadnje izplačilo nepovratnih sredstev.

Finančni vzvod je bil leta 2018 1 evro cent boljši od indikativne letne ciljne vrednosti. Glede na to, da višina spodbud v javnih objavah za izvajanje projektov prenove stavb javnega sektorja v okviru OP EKP še naprej ostaja na ravni 40 % upravičenih stroškov naložbe, je pričakovati, da bo finančni vzvod tudi v prihodnje ostal približno na ravni iz leta 2018, to pa pomeni, da bi leta 2020 za ciljno vrednostjo zaostajal za 5 evro centov.


Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)

Metodologija izračuna
Kazalec finančni vzvod spodbud v javnem sektorju (EUR/EUR) je definiran kot razmerje med vrednostjo nepovratnih sredstev, ki so namenjena zmanjšanju rabe energije in s tem izpusta CO2 v javnem sektorju v okviru različnih programov, in vrednostjo investicij v ukrepe URE in izrabe OVE, ki so jih ta nepovratna sredstva spodbudila. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • letna vrednost nepovratnih sredstev (EUR), namenjenih ukrepom URE in OVE v javnem sektorju. Znesek je izračunan kot vsota vrednosti spodbud, ki so bile v okviru različnih programov izplačane javnemu sektorju za izboljšanje energetske učinkovitosti in izrabe OVE. Podatki se nanašajo na že izvedene projekte. Zaradi pomanjkljivih podatkov, so za projekte iz OP EKP, z izjemo projektov energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, upoštevani podatki o dodeljenih namesto realiziranih nepovratnih sredstvih;
  • letna vrednost investicij (mio EUR), ki so jih dodeljena nepovratna sredstva spodbudila. Znesek je izračunan kot vsota vseh naložb, spodbujenih z nepovratnimi sredstvi v okviru različnih programov. Podobno kot pri nepovratnih sredstvih se tudi pri investicijah podatki nanašajo na že izvedene projekte, investicije pa so predstavljene z vrednostmi priznanih stroškov projektov. Pri projektih, ki so bili podprti s sredstvi Kohezijskega sklada v okviru OP ROPI v obdobju 2007-2013, podatki o dejanski vrednosti priznanih stroškov po izvedbi projekta niso bili na voljo, zato je bila letna vrednost investicij ocenjena kot vsota vrednosti vseh investicij, določenih v pogodbah, znižana za prihranek nepovratnih sredstev. Za projekte iz OP EKP so zaradi pomanjkljivih podatkov upoštevani priznani stroški, predvideni v prijavah.

Število programov, v okviru katerih so na razpolago spodbude, se lahko od leta do leta razlikuje.

Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
V primeru, da kazalec ne sledi cilju, je treba ločeno preučiti finančne vzvode spodbud, ki so javnemu sektorju na voljo v okviru različnih programov, trenutno torej finančne vzvode spodbud za javni sektor Kohezijskega sklada, Eko sklada, brez kreditiranja okoljskih naložb, in Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je prikazan v tabeli (Tabela 1).

Tabela 1:    Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju

Podatek

Enota

Vir

Razpoložljivost podatka

Datum zajema

Vrednost nepovratnih sredstev:

 

 

 

 

  • programi Eko sklada

  • programi Kohezijskega sklada

  • programi Evropskega Sklada za regionalni razvoj

EUR

Eko sklad
 

MzI

 

različno

marca za preteklo leto

po razpisih*1
 

ni podatka

22.03.2019
 

05.02.2020

 

-

Vrednost investicij:

 

 

 

 

  • programi Eko sklada

  • programi Kohezijskega sklada

  • programi Evropskega Sklada za regionalni razvoj

mio EUR

Eko sklad
 

MzI

 

različno

 

marca za preteklo leto

po razpisih*1

 

ni podatka

22.03.2019
 

05.02.2020

 

-

Podatki za obdobje: 2012−2018; podatka za leto 2016, ko ni bila končana nobena naložba v URE in OVE, ki bi bila podprta z nepovratnimi sredstev, ni bilo mogoče oceniti
Geografska pokritost: Slovenija

Informacije o kakovosti za ta kazalec
Za projekte, ki so bili podprti s sredstvi Kohezijskega sklada v okviru OP ROPI v obdobju 2007-2013, je bila letna vrednost investicij ocenjena kot vsota vrednosti vseh investicij, določenih v pogodbah, znižana za prihranek nepovratnih sredstev. Za projekte iz OP EKP so bila upoštevana dodeljena, namesto realizirana nepovratna sredstva, izjema so projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, namesto dejanskih priznanih stroškov pa priznani stroški, predvideni v prijavah. Projekti iz OP EKP, ponovno so izjema projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, so bili po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek operacije in ne glede na leto, ko je bilo izvedeno zadnje izplačilo nepovratnih sredstev.
Prednosti in slabosti kazalca
Za projekte, ki so bili podprti s sredstvi Kohezijskega sklada v okviru OP ROPI v obdobju 2007-2013, je bila letna vrednost investicij ocenjena kot vsota vrednosti vseh investicij, določenih v pogodbah, znižana za prihranek nepovratnih sredstev. Za projekte iz OP EKP so bila upoštevana dodeljena, namesto realizirana nepovratna sredstva, izjema so projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, namesto dejanskih priznanih stroškov pa priznani stroški, predvideni v prijavah. Projekti iz OP EKP, ponovno so izjema projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, so bili po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek operacije in ne glede na leto, ko je bilo izvedeno zadnje izplačilo nepovratnih sredstev.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): ): Kazalec je zanesljiv ob upoštevanju njegovih prednosti in slabosti.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki za pripravo kazalca niso vedno na razpolago.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost:                2
Točnost:                       2
Časovna primerljivost:    1
Prostorska primerljivost: 1

Opomba:

*1   Četrtletna in letna poročila o izvajanju OP EKP so dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/portal/sl/ekp/izvajanje/porocila-1, vendar v njih za pripravo kazalcev ni dovolj podatkov.


youtube channel

TWITTER