KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Stanje ohranjenosti vrst v Sloveniji kaže, da več kot 60 % vrst ne dosega »ugodnega« stanja ohranjenosti, prav tako so neugodni tudi trendi. Za doseganje ciljev Strategije bo potrebno dosledneje upoštevati njene usmeritve ter pripraviti ustrezne načrte upravljanja varovanih območij.


Kazalec obravnava stanje ohranjenosti vrst za evropsko pomembne vrste. To so vrste iz Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS), določene v Aneksih II, IV in V. S kazalcem ocenjujemo:
- ali podatki o populacijski dinamiki vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja v svojem naravnem habitatu;
- ali se naravno območje razširjenosti vrste ne zmanjšuje in se tudi v prihodnosti verjetno ne bo;
- ali obstaja (in bo tudi v prihodnosti) dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev populacij vrste.
S stanjem ohranjenosti vrst tako merimo vplive, ki delujejo na posamezno vrsto in lahko dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost njenih populacij.


Grafi

Slika NB11-1: Stanje ohranjenosti vrst po biogeografskih regijah
Viri: 

Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008.
Opomba: Številki v oklepaju pomenita število obravnavanih vrst v posamezni biogeografski regiji.

Prikaži podatke
alpska (152) celinska (183)
ugodno število 35 33
neznano število 33 35
nezadostno število 72 93
slabo število 12 22
Slika NB11-2: Stanje ohranjenosti vrst po taksonomskih skupinah (združeno za alpsko in celinsko biogegografsko regijo)
Viri: 

Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008.
Opomba: Številke v oklepajih pomenijo število obravnavanih vrst v posamezni taksonomski skupini.

Prikaži podatke
ugodno neznano nezadostno slabo
Drugo (1) število 0 0 1 0
Praprotnice in semenke (39) število 19 2 13 5
Plazilci (17) število 2 1 9 5
Mahovi (6) število 0 3 2 1
Mehkužci (11) število 2 4 4 1
Sesalci (43) število 13 20 9 1
Ribe (30) število 0 1 27 2
Členonožci (40) število 5 5 20 10
Dvoživke (15) število 0 2 13 0
Slika NB11-3: Pogostost pritiskov in groženj
Viri: 

Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008.

Prikaži podatke
sedanji pritiski prihodnje grožnje
kmetijstvo, gozdarstvo % 53 71
ribolov, lov in nabiralništvo % 22 18
rudarstvo in pridobivanje surovin % 7 7
urbanizacija, industrializacija in podobne dejavnosti % 26 46
transport in komunikacije % 16 34
prosti čas in turizem % 16 21
onesnaževanje in drugi človeški vplivi /dejavnosti % 28 29
spremembe mokriščih in morskega okolja zaradi človekovega delovanja % 34 25
naravni procesi (biotski in abiotski) % 23 25
Slika NB11-4: Primerjava stanja ohranjenosti vrst v Sloveniji in Evropi
Viri: 

Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008; SEBI, EEA in ETC/BD, 2008.

Prikaži podatke
ugodno nezadostno slabo neznano
Slovenija število 41 98 25 38
Slovenija % 20 49 12 19
EU - 25 % 17 30 22 31

Cilji

- Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst. (Strategija – SI)
- Zaustavitev slabšanja stanja vseh vrst, ki jih zajema zakonodaja EU o varovanju narave, ter opazno in izmerljivo izboljšanje njihovega stanja, tako da bo v primerjavi s sedanjimi ocenami do leta 2020 50 % več ocen vrst v skladu z Direktivo o habitatih izkazalo ugodno stanje ohranjenosti ali njegovo izboljšanje. (Strategija – EU)


Stanje ohranjenosti večine evropsko pomembnih vrst v Sloveniji je neugodno. Le za 20 % vrst (kar je za 3 % več kot v EU) je bilo stanje ohranjenosti ocenjeno kot ugodno. Glavni vzrok neugodnega stanja ohranjenosti vrst v Sloveniji je izginjanje habitatov vrst, ki jih z netrajnostnim gospodarjenjem in posegi v prostor povzroča človek. Zaradi velikih pritiskov urbanizacije in netrajnostnega razvoja na habitate celinskih voda in ekstenzivne kmetijske krajine je stanje ohranjenosti najslabše pri vrstah iz skupin rib, dvoživk, plazilcev in členonožcev (rakov, metuljev, hroščev in kačjih pastirjev). Tudi trend za te vrste ni ugoden. Ugodno stanje ohranjenosti imajo predvsem vrste iz skupin praprotnice in semenke (> 40 %) ter sesalci (> 30 %). Številne od teh vrst so vezane na gozdne habitatne tipe, ki so večinoma dobro ohranjeni. Tudi v EU je stanje ohranjenosti najboljše pri vrstah iz skupine praprotnice in semenke, vendar je delež vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti precej nižji (20 %). Kar za petino vrst v Sloveniji stanje ohranjenosti zaradi pomanjkanja podatkov ni bilo podano, vendar je kljub temu delež le-teh manjši kot v EU (31 %).


Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Cilja sta povzeta iz Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP, 2002) in Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (EK, 2011).
Podrobni varstveni cilji za nekatere vrste so navedeni v prilogi 4.2. Operativnega programa Program upravljanja območij Natura 2000: 2007-2013 (MOP, 2007).
Vir podatkov: Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih. Izvorni podatki so povzeti iz Informacijskega sistema Zavoda RS za varstvo narave – Naravovarstveni atlas – interne vsebine, Poročila monitoringov izbranih vrst.
Skrbnik podatkov: Zavod RS za varstvo narave, Ministrstvo za okolje in prostor RS.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2007
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec temelji na poročanju po 17. členu Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS), ki države članice Evropske unije zavezuje k poročanju o stanju ohranjenosti habitatnih tipov iz priloge I in vrst iz prilog II, IV in V. Poroča se tudi o izvedenih ohranitvenih, zakonskih, upravnih in pogodbenih ukrepih, ki ustrezajo ekološkim zahtevam vrst in habitatnih tipov. Poda se vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. V poročilu so zajete vse vrste iz prilog Direktive o habitatih in ne le kvalifikacijske vrste območij Natura 2000. Kazalec je bil razvit na generalnem direktoratu za okolje v okviru posebne skupine za poročanje po 17. členu Direktive o habitatih. Slovenija je kazalec povzela neposredno, brez implementacije v lastno zakonodajo. Ocena kazalca se posodablja vsakih 6 let.
Podatki o vrstah se zbirajo z javnimi razpisi za izvajanje monitoringov izbranih vrst, ki jih vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Monitoringe izvajajo strokovne institucije ter Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije v okviru javne službe. Podatki o vrstah so pridobljeni skladno z metodologijo, ki je razvita za posamezno vrsto oz. skupino vrst. Monitoringi za izbrane vrste netopirjev, ptic, hroščev, metuljev in rakov potekajo letno. Zavod za gozdove Slovenije izvaja monitoring velikih zveri, Zavod za ribištvo Slovenije pa monitoring nekaterih vrst rib.
Metodologija obdelave podatkov: V kazalcu je podano stanje ohranjenosti za 203 vrste v alpskem in celinskem delu biogeografskih regij Slovenije. Slovenija leži v štirih od skupaj desetih biogeografskih regij Evrope (alpski, celinski, panonski in sredozemski). Ker sta deleža slovenskega ozemlja, ki ležita v panonski in sredozemski biogeografski regiji, majhna, je po dogovoru z Evropsko unijo Slovenija vključena le v dve regiji, alpsko in celinsko.
Kazalec za stanje ohranjenosti vrst po posameznih biogeografskih regijah je sestavljen iz štirih podkazalcev:
- ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti vrste,
- ocena stanja ohranjenosti populacij vrst,
- ocene stanja ohranjenosti habitatov vrst,
- ocena obetov za prihodnost vrste.
Končna ocena stanja ohranjenosti vrst je pripravljena po standardizirani metodi, ki vključuje podatke posameznih podkazalcev. Običajno je končna ocena stanja ohranjenosti vrste enaka najslabše ocenjenemu podkazalcu.
Vse ocene so podane s štiri stopenjsko lestvico in prikazane v obliki »semaforne« tabele, kjer:
– zelena barva pomeni ugodno stanje ohranjenosti,
– oranžna barva pomeni nezadostno stanje ohranjenosti,
– rdeča barva pomeni slabo stanje ohranjenosti,
– siva barva pomeni neznano stanje ohranjenosti.
Kazalec je standardiziran za področje celotne EU, zato so podatki vseh držav članic med seboj primerljivi.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti habitatnih tipov, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Največja pomanjkljivost kazalca je, da temelji na nepopolnih podatkih. Pokritost vrst s podatki je zelo različna. Za nekatere skupine vrst monitoring poteka že nekaj let, pri drugih je še v fazi razvoja. Za nekatere vrste potekajo še bazne raziskave razširjenosti, o nekaterih vrstah pa podatkov sploh ni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki ki obstajajo, veljajo za točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Za nekatere vrste iz skupin ptic, netopirjev, velikih zveri obstajajo nekajletni podatki. Pri večini vrst gre za prvi posnetek stanja, zato arhivski podatki ne obstajajo.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2 (pomanjkljivi podatki, delno subjektivna ocena strokovnjaka).
Točnost: 2 (pomanjkljivi podatki o negozdnih habitatnih tipih)
Časovna primerljivost: 2 (za nekatere vrste iz skupin netopirji, ptiči… obstajajo med leti primerljivi podatki, za večino vrst pa je samo en niz podatkov)
Prostorska primerljivost: 2 (obstoječi monitoringi potekajo na lokacijah, ki so postavljene večinoma le v izbranih območjih Natura 2000)

Podatki za druge države

Vir podatkov: Kazalec 'SEBI 003 – Species of European interest’; Conservation status of habitat types and species (Article 17, Habitats Directive 92/43/EEC)
Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA) in European Thematic Centre on Biological Diversity (ETC/BD); European Commision.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2008
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Države članice EU so Komisiji prvič poročale podatek leta 2001 za preteklo šestletno obdobje. Članice, ki so k EU pristopile leta 2004, med njimi tudi Slovenija, so poročilo prvič pripravile leta 2007. Ker je poročilo 2007 prvo za vse države članice, se obdobje poročanja ne nanaša le na preteklih šest let, ampak so posamezne države članice obdobje poročanja določile glede na podatke o vrsti oziroma habitatnem tipu.
Metodologija obdelave podatkov:
Države članice EU poročajo stanje ohranjenosti vrst evropskega pomena na podlagi štiristopenjske lestvice (zelena barva – ugodno stanje ohranjenosti, oranžna barva – nezadostno stanje ohranjenosti, rdeča barva – slabo stanje ohranjenosti, siva barva – neznano stanje ohranjenosti) za 4 podkazalce (ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti vrste, ocena stanja ohranjenosti populacij vrst, ocene stanja ohranjenosti habitatov vrst, ocena obetov za prihodnost vrste).
Geografska pokritost: Države članice EU, razen Bolgarije in Romunije.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti vrst, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Slabost: Na EU ravni ni sprejetih splošnih standardov za zbiranje podatkov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Uporabljeni so uradno veljavni podatki.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura
- EEA, 2010. EU 2010 biodiversity baseline. EEA Technical report, No. 12/2010, Copenhagen, European Environment Agency.
- EK, 2011. Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Bruselj, Evropska komisija.
- MOP, 2002. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- MOP, 2007: Priloga 4.2. Operativenega programa Program upravljanja območij Natura 2000: 2007-2013, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- Petkovšek, M., 2008: Poročanje o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih. Varstvo narave, št. 21.


TWITTER