KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Emisijska produktivnost*1 v Sloveniji se je leta 2018 izboljšala. V primerjavi z EU je napredek na področju emisijske produktivnosti v Sloveniji še vedno prepočasen. Kljub napredku v zadnjih dveh letih je potrebno še dodatno okrepiti povezavo med razvojem gospodarstva in ukrepi za zmanjšanje izpustov TGP.

V Strategiji razvoja Slovenije 2030 (SRS) je zastavljen cilj izboljšanja emisijske produktivnosti, in sicer je cilj za leto 2030 doseganje povprečja EU. SRS spremlja emisijsko produktivnost nekoliko drugače, saj v kazalcu upošteva BDP na podlagi standardov kupne moči. Slovenija je leta 2017 še vedno zaostajala za EU povprečjem, vendar se je razlika glede na to povprečje nekoliko zmanjšala. Leta 2018 se je emisijska produktivnost ponovno izboljšala. Cilj, zastavljen za kazalec v SRS, ni vrednostno opredeljen, zasleduje pa cilj doseganja povprečja EU.

Opomba:

*1   Kazalec emisijske produktivnosti spremlja tudi SURS: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/30_Okolje/30_Okolje__27_okolje__01_27752_kaz_zelene_rasti/2775201S.px/


Ključni cilj kazalca emisijske produktivnosti je spremljanje okoljske učinkovitosti gospodarstva. Izboljšanje emisijske produktivnosti pomeni dvojni izziv: obvladovanje podnebnih sprememb ob vzporednem gospodarskem razvoju. Emisijska produktivnost je izražena z bruto domačim proizvodom na enoto izpustov TGP.

Emisijska produktivnost se izračuna kot količnik med bruto domačim proizvodom v stalnih cenah in vsemi izpusti toplogrednih plinov, povzročenimi z izvajanjem gospodarske dejavnosti in rabe energije v gospodinjstvih. Pri tem izpusti TGP in ponori CO2, ki izhajajo iz rabe tal, spremembe rabe tal in gospodarjenja z gozdovi, niso vključeni.


Grafi

Slika PO22-1: Emisijska produktivnost v Sloveniji v obdobju 2005−2018
Prikaži podatke
Emisijska produktivnost
2005 1,62
2006 1,70
2007 1,80
2008 1,80
2009 1,84
2010 1,86
2011 1,87
2012 1,88
2013 1,93
2014 2,19
2015 2,22
2016 2,17
2017 2,31
2018 2,39
Slika PO22-2: Emisijska produktivnost v Sloveniji na podlagi standarda kupne moči
Prikaži podatke
Slovenija SKM EU-28 SKM
2005 1,98 2,16
2006 2,06 2,29
2007 2,19 2,45
2008 2,19 2,52
2009 2,18 2,56
2010 2,22 2,61
2011 2,28 2,78
2012 2,37 2,87
2013 2,47 2,96
2014 2,82 3,18
2015 2,92 3,32
2016 2,83 3,37
2017 3,02 3,44
2018 3,17
Slika PO22-3: Spremembe emisijske produktivnosti v obdobju 2005−2017 po državah članicah (Vir: EEA, Eurostat, IJS-CEU)

Cilji

Cilj 2030 za Slovenijo je določen v Strategiji Razvoja Slovenije 2030*2 in sicer je glavna usmeritev zasledovanje povprečja EU.

Opomba:

*2    http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/srs2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf


Emisijska produktivnost se je do leta 2015 stalno izboljševala. Večje izboljšanje kazalca je bilo v letu 2014, kar pa je deloma posledica zmanjšanja izpustov v tem letu (mila zima, manjše obratovanje termoelektrarn). V zadnjih letih se je rast nekoliko umirila in v letu 2016 celo nazadovala. V letu 2017 in 2018 zopet beležimo rast emisijske produktivnosti. Pred tem so izpusti TGP od začetka devetdesetih let do leta 2008 postopno naraščali, v tem obdobju se je produktivnost rabe ogljika izboljševala na račun ugodnih gospodarskih gibanj. V obdobju po letu 2008 se je produktivnost rabe ogljika še vedno izboljševala, kljub krčenju gospodarske aktivnosti, vendar je bilo izboljšanje kazalca veliko počasnejše.

Znatno izboljšanje v letih 2006 in 2007 je bilo posledica hitre rasti gospodarske aktivnosti (BDP) ob zmerni rasti emisij TGP (v povprečju se je BDP v teh letih povečal za več kot 6 %, rast izpustov pa je bila manj kot 1 %). Izboljšanje v letu 2013 in 2014 je bilo posledica znatnega zmanjšanja izpustov (v vseh sektorjih, razen v predelovalnih dejavnostih) ob skoraj nespremenjeni rasti BDP.

Rezultati emisijske produktivnosti v Sloveniji so bili leta 2018 doseženi zaradi višje gospodarske rasti (4,1 %), kljub nekoliko višjim izpustom TGP (0,8 %). Kazalec emisijske produktivnosti v Sloveniji se je v obdobju 2005−2018 izboljšal za 47 %, v zadnjem letu pa za 3 %.

V prihodnje je pomembno, da se kazalec izboljšuje in zagotavlja razklop med rastjo BDP in TGP. Cilj je znatno zmanjšanje izpustov TGP ob hkratni gospodarski rasti.

Tabela 1: Emisijska produktivnost v Sloveniji

 

2005

2010

2005

2018

Emisijska produktivnost v Sloveniji

[EUR2010/kg CO2 ekv]

1,62

1,86

2,22

2,39

 V OP TGP je zastavljen cilj izboljšanja emisijske produktivnosti, ciljna vrednost pa ne. Kazalec OP TGP je enak kazalcu, ki ga spremlja EUROSTAT.

Emisijska produktivnost na osnovi standarda kupne moči

V okviru Strategije razvoja Slovenije je določen kazalnik emisijska produktivnost, pri katerem se zasleduje vrednost povprečja EU-28 v letu 2030. Kazalec emisijska produktivnost na osnovi standarda kupne moči se nekoliko razlikuje:

  • namesto BDP-ja v stalnih cenah za primerjavo uporablja BDP v standardih kupne moči;
  • zajema tudi izpuste iz mednarodnega letalstva, ki sicer niso vključene v ciljne izpuste TGP pogodbenic Pariškega sporazuma.

Vsak od kazalcev ima svoje prednosti. Kazalec OP TGP je lažje primerljiv z OECD metodologijo, ki uporablja BDP v stalnih cenah. Poleg tega je kazalec OP TGP (z BDP v stalnih cenah) uporaben v analizah scenarijev in projekcijah, saj omogoča lažje preverjanje doseganja ciljev. Primerjava na podlagi BDP kupne moči torej prikazuje nekoliko drugačne rezultate, deloma izenačuje razlike med državami in sicer tiste, ki so vezane na gospodarsko aktivnost.

Smiselno je spremljati oba, prvega zaradi primerljivosti z mednarodno objavljenimi kazalci, drugega pa zaradi cilja Strategije razvoja Slovenije 2030. Zaradi uporabe različnih metodologij v kazalcu je torej smiselno ločeno spremljanje obeh različic kazalca emisijske produktivnosti.

Analiza obeh kazalcev v letu 2018 kaže na izboljšanje, tudi emisijska produktivnost Slovenije merjena z upoštevanjem standarda kupne moči, se je v tem letu izboljšala.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Strategiji Razvoja Slovenije 2030

Metodologija izračuna
OECD uporablja kazalec emisijske produktivnosti (EUR2010/kg CO2 ekv) za spremljanje zelene rasti v posameznih državah. Metodologija izračuna kazalca je opredeljena na straneh OECD: »Greenhouse gas productivity« kot količnik med DBP v stalnih cenah in izpusti TGP, izraženih v CO2 ekvivalentu:

  • bruto domači proizvod (EUR2010);
  • skupni izpusti toplogrednih plinov brez upoštevanja izpustov rabe tal, spremembe rabe tal in gospodarjenja z gozdovi (kg CO2 ekv).

Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
V primeru večjih odstopanj v smeri razvoja kazalca je potrebna analiza posameznih delov kazalca in sicer: rast BDP (tudi sektorsko) in rast letnih izpustov TGP (tudi po sektorjih).

Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Emisijske produktivnosti je prikazan v tabeli (Tabela 2).

Tabela 2: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Emisijske produktivnosti

Podatek

Enota

Vir

Razpoložljivost podatka

Datum zajema

Bruto domači proizvod

EUR2010

SURS

Nacionalni računi za preteklo leto so objavljeni v avgustu tekočega leta

04.06.2020

Izpusti toplogrednih plinov

kg CO2 ekv

ARSO

Prva verzija: 15. januar za leto X − 2

Končna verzija: 15. marec za leto X − 2

04.06.2020

Emisijska produktivnost SKM: 4. 6. 2020
Podatki za obdobje: 2005−2018
Geografska pokritost: Slovenija, EU

Informacije o kakovosti za ta kazalec
Pri pridobivanju podatkov in pri metodologiji za izračun kazalca ni vrzeli. Strategija razvoja Slovenije 2030 za kazalec emisijske produktivnosti ne opredeljuje vrednostnega cilja. Kazalca se metodološko nekoliko razlikujeta, vendar je kljub temu smiselno spremljanje obeh kazalcev. V spremljanju OP TGP ohranjamo kazalec nespremenjen, ker omogoča povezovanje ex ante in ex post analiz. Za kvantitativno opredelitev cilja bi potrebovali tudi ciljno vrednost BDP za leto 2030, ki pa za enkrat ni opredeljena v nobenem od strateških dokumentov.
Prednosti in slabosti kazalca
Emisijska produktivnost se izračuna kot količnik med bruto domačim proizvodom v stalnih cenah in vsemi izpusti toplogrednih plinov, povzročenimi z izvajanjem gospodarske dejavnosti in rabe energije (OECD metodologija za kazalec »Greenhouse gas productivity). Pri tem izpusti TGP in ponori CO2, ki izhajajo iz rabe tal, spremembe rabe tal in gospodarjenja z gozdovi, niso vključeni. OECD uporablja kazalec emisijske produktivnosti za spremljanje zelene rasti v posameznih državah in je tako mednarodno primerljiv.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki za pripravo kazalca so na razpolago.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost:                  1
Točnost:                          2
Časovna primerljivost:    1
Prostorska primerljivost: 1

Datum zajema podatkov