KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Padavine so močno spremenljive v prostoru in času, mnogo bolj kot temperatura (nevihte, toča). V zadnjih dveh desetletjih opažamo hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, ter obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko soočamo tudi v istem letu. Največja višina snežne odeje in višina novega snega v obdobju 1961–2011 kažeta upad.


Kazalec podaja letne padavinske ekstreme: največjo višino snežne odeje za šest krajev po Sloveniji ter trende v največji višini snežne odeje, višini novega snega in največji enodnevni višini padavin.

Prikazane so tudi predvidene spremembe v količini vode v novozapadlem snegu in največji enodnevni višini padavin. Po Evropski agenciji za okolje smo povzeli predvidene spremembe v številu dni s sneženjem in predvidene spremembe v obilnih padavinah pozimi in poleti.

V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001–2010, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo.


Grafi

Slika PS10-1: Največja višina snežne odeje v Sloveniji v obdobju 1961-2018
Viri: 

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke

Kredarica [cm]

Rateče [cm]

Murska Sobota [cm]

Novo mesto [cm]

Ljubljana [cm]

Portorož [cm]

1961

318

82

10

22

41

1962

335

95

43

42

21

1963

304

125

53

59

54

1964

282

96

22

52

42

1965

391

178

23

30

39

1966

270

68

23

37

37

1967

348

110

23

57

40

1968

362

101

14

20

49

1969

392

181

50

103

95

1970

450

167

30

34

45

1971

299

107

28

51

53

1972

411

100

24

35

49

1973

405

130

17

37

12

1974

360

85

3

20

11

1975

560

135

3

7

14

1976

284

112

31

52

69

1977

690

104

18

21

28

1978

587

190

23

28

35

1979

630

102

17

27

20

1980

420

106

31

40

30

1981

280

118

38

37

31

1982

350

92

11

19

14

1983

390

82

42

50

67

1984

500

173

25

54

47

1985

495

90

24

45

55

1986

490

113

61

50

46

1987

405

114

44

43

89

1988

425

75

12

20

15

1989

220

17

0

4

1

0

1990

255

71

10

9

7

0

1991

440

110

20

22

21

0

1992

380

42

4

32

20

0

1993

220

73

35

50

18

0

1994

370

75

30

62

32

0

1995

380

71

30

44

30

3

1996

325

98

33

52

35

0

1997

250

58

27

25

39

0

1998

315

26

16

25

21

0

1999

385

119

31

65

56

0

2000

310

40

7

17

11

0

2001

700

38

21

16

14

0

2002

195

14

8

19

21

0

2003

240

45

27

52

26

3

2004

465

125

18

42

41

0

2005

240

107

46

37

40

7

2006

495

124

37

24

32

0

2007

300

82

9

28

19

0

2008

435

128

5

11

17

0

2009

560

163

11

24

23

1

2010

450

79

27

50

48

8

2011

395

27

3

6

3

0

2012

240

28

14

44

27

11

2013

475

115

40

65

53

8

2014

560

120

14

30

26

0

2015

245

40

8

49

28

0

2016

435

68

9

27

17

0

2017

340

37

7

20

15

0

2018

560

85

17

51

27

0

Slika PS10-2: Trendi v največji višini snežne odeje in višini novega snega v Sloveniji v obdobju 1961/1962–2010/2011
Slika PS10-3: Trendi v največji dnevni višini padavin v Sloveniji, 1961–2011
Slika PS10-4: Časovni potek spremembe količine vode v novozapadlem snegu na dveh nadmorskih višinah v Sloveniji do konca 21. stoletja
Viri: 

Kazalniki snežnih razmer (interno poročilo ARSO), 2019

Slika PS10-5: Predviden trend v največji dnevni višini padavin v Sloveniji za obdobje 1981-2100
Opomba: 

Na sliki črne pike označujejo celice z zanesljivim trendom, rdeče pike celice z nezanesljivim trendom. V ostalih celicah ni izrazitega trenda (zaznane spremembe so manjše od naravne spremenljivosti).

Slika PS10-6: Predvidene spremembe v letnem številu dni s sneženjem v Evropi
Opomba: 

Na sliki so prikazane predvidene spremembe v številu dni s sneženjem med obdobjema 1971–2000 in 2041–2070, levo za sneženje nad 1 cm, desno za sneženje nad 10 cm. Za Slovenijo je pričakovano zmanjšanje števila dni s sneženjem vsaj 1 cm od 1 do 5 dni, ponekod tudi do 10 dni. Za obilnejše sneženje, ki presega dnevno 10 cm, v pretežnem delu države ni pričakovati bistvene spremembe.

Slika PS10-7: Predvidene spremembe v obilnih padavinah pozimi in poleti v Evropi
Viri: 
Opomba: 

Na sliki so v % prikazane spremembe med obdobji 1971–2000 in 2071–2100 za obilne padavine po neugodnem scenariju naraščanja toplogrednih plinov. Levo so spremembe v zimskih, desno pa spremembe v poletnih obilnih padavinah. Poleti slika kaže na manjše povečanje na severovzhodu Slovenije, pozimi pa na pomembno povečanje v vsej državi.


Cilji

Spremljanje, analiziranje, strokovne podlage za zmanjšanje ogroženosti in občutljivosti zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov ter vključevanje prilagoditvenih mehanizmov v razvojne načrte.

Spremljanje ekstremnih padavinskih dogodkov je pomembno tudi zaradi uvajanje ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih (gradbeništvo, javno zdravstvo, kmetijstvo, turizem, gozdarstvo). Prvi sveženj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bil predstavljen leta 2013. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.


V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001–2010, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo.

Beležimo vedno več odstopanj od običajnih podnebnih razmer, kot smo jih imeli v primerjalnem obdobju 1961–1990.  Suše in poplave zaradi obilnih padavin postajajo vse pogostejše, močni nalivi in neurja z močnimi sunki vetra se v večjem ali manjšem obsegu zgodijo vsako leto.

Podatki o največji višini snežne odeje po nižinah kažejo tendenco upadanja, v visokogorju je spremenljivost iz leta v leto velika. Prav tako ne moremo sklepati, da pomanjkanje snega po nižinah pomeni tudi skromno snežno odejo v visokogorju. V visokogorju je bilo leto 2001 rekordno po višini snežne odeje, po nižinah pa je bila zima 2000/2001 običajna. Leta 2018 je bila snežna odeja v zahodnih Julijcih med obilnejšimi v zadnjih 30 letih (podobno leta 2009 in 2014). Kljub temu gre pričakovati, da bo v prihodnje snežna odeja skromnejša tako po nižinah kot tudi v gorah. Decembra leta 2015 se je prvič zgodilo, da so bila tla na Kredarici večino meseca kopna. Po nižinah je opazen trend upadanja snežne odeje v spomladanskih mesecih. Največ škode rastlinju povzročita pozno sneženje in pozeba. Tudi višina novega snega v obdobju 1961–2011 za večji del Slovenije kaže statistično značilen trend upadanja, ki na posameznih postajah doseže –20 %/desetletje. V visokogorju je upadanje najbolj izrazito pozimi, v nižinah pa spomladi.

Padavine so veliko bolj spremenljive kot temperatura (Svetovna meteorološka organizacija 2013). Padavinski režim se spreminja, kar vpliva tudi na pogostost dni s padavinami nad izbranimi pragovi. Regionalne razlike so lahko posledica različnega padavinskega režima. Poleg sprememb v letni skali so še pomembnejše spremembe v pogostosti in intenziteti po posameznih letnih časih.

Vsako leto nas prizadene več neurij z močnim vetrom, nalivi in tudi toča. Lokalno se pojavljajo tudi zelo intenzivne padavine v trajanju nekaj ur ali dan, morda dva, ki lahko povzročijo plazenje terena in lokalne poplave. Skoraj vsako leto imamo kakšno epizodo močnega vetra, ki odkriva strehe in lomi drevesa. Katastrofalne suše in poplave postajajo vse pogostejše, včasih nas prizadenejo tudi v zaporednih letih. Pretirana moča in suša se lahko pojavita v istem letu. Med ekstremnimi dogodki v letu 2016 je potrebno izpostaviti mraz, pozebo in sneženje med 25. in 30. aprilom. V letu 2018 smo zabeležili več neurij v spomladanskem času.

Eden najbolj uporabljenih kazalnikov za opis pojavnosti izjemnih obilnih padavin je letna največja dnevna višina padavin. Letni višek dnevne višine padavin lahko nastane v vseh letnih časih, a je v nekaterih pogostejši in drugih redkejši. V zahodni polovici Slovenije je letni višek najpogostejši jeseni, proti vzhodu pa se veča delež poletnih dogodkov, ki marsikje prevladajo nad jesenskimi. V obdobju 1961-2011 je trend v največji dnevni višini padavin na večini postaj statistično neznačilen.

Urad za meteorologijo že vrsto let objavlja opise izrednih vremenskih dogodkov na spletni strani Izredni dogodki (ARSO, 2019). Opisi vsebujejo podrobno analizo vremenskega stanja, ki je privedlo do izrednega dogodka, primerjavo izmerjenih vrednosti z arhivskimi in oceno povratne dobe za izmerjene vrednosti.

Z namenom prilagajanja na ekstremne padavinske dogodke v prihodnosti so bile na Agenciji RS za okolje izdelane podnebne projekcije za padavinske kazalnike do konca 21. stoletja.

Voda v snegu je pomemben podatek za ocene snežnih obtežb. Projekcije količine vode v novozapadlem snegu do konca 21. stoletja v Sloveniji kažejo upadanje. Ob koncu stoletja bi odvisno od izbire scenarija na nižjih nadmorskih višinah lahko beležili med približno 10 in 80 % manj vode v novozapadlem snegu, v visokogorju do 40 % manj.

V Evropi gre v prihodnjih desetletjih pričakovati spremembe v snežnem pokrovu, kar bo vplivalo na albedo površine tal, vodne zaloge, rastlinstvo in živalstvo, ekološko stanje, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, zimske športe, promet in proizvodnjo energije.

Podnebne projekcije izjemnih padavinskih dogodkov kažejo, da se bo njihova intenziteta povečala. Na letni ravni se v večjem delu kaže trend naraščanja največje dnevne višine padavin, po scenariju izpustov RCP4.5 za do približno 2 mm/desetletje, po scenariju izpustov RCP8.5 pa tudi do več kot 4 mm/desetletje. Na sezonski ravni so trendi največji za jesen in zimo.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi, (Uradni list RS, št. 60/17)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO

Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. 8. 2019
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961–2018, trendi pa za obdobje 1961–2011. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki. V ta namen na Agenciji RS za okolje vzdržujemo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah.

Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih merilnih mest. Kredarica je reprezentativna za podnebne razmere v visokogorju; Rateče je merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij nespremenjene, poleg tega pa predstavlja razmere v dolinskem svetu severne Slovenije. Murska Sobota opisuje razmere v ravninskem svetu severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. V predzadnji vrstici preglednic so dani podatki za Ljubljano, kjer se je okolica merilnega mesta v zadnjih desetletjih močno spreminjala; podatki so kljub temu reprezentativni za podnebne razmere v naši prestolnici, zavedati pa se moramo, da niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb. V zadnji vrstici so podatki z letališča v Slovenskem Primorju, podani pa so le za obdobje, v katerem meritve potekajo na sedanji lokaciji.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so rezultati meritev in opazovanj v cm (višina snežne odeje).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo

Cilji so povzeti po: Strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Ocena globalnih trendov in razmer v Evropi je povzeta po Svetovni meteorološki organizaciji.
Izvorna baza podatkov oz. vir: EU Strategy on adaptation to climate change, Evropska agencija za okolje in Arhiv meteoroloških podatkov ARSO

Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. avgust 2017
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti iz indikatorjev Evropske agencije za okolje in se osvežujejo vsakih nekaj let.

Metodologija obdelave podatkov: deskriptivni indikatorji.
Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, Naše okolje, mesečni bilten ARSO
  2. Izredni dogodki, ARSO (10. 8. 2019).
  3. Evropska agencija za okolje, Indikatorji, Snow cover (CLIM 008)(10. 3. 2016).
  4. Evropska agencija za okolje, Indikatorji, Precipitation extremes (CLIM 004).
  5. Svetovna meteorološka organizacija, WMO Statement on the State of the Global Climate in 2018, https://library.wmo.int/doc_num.php?explnum_id=5789,
  6. Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS) (Uradni list RS, št. 60/17)
  7. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, Ljubljana, november 2018, izdajatelj: ARSO


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER