KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Delež OVE v rabi goriv v široki rabi se je leta 2017 v primerjavi z letom prej povečal za 2,5 % in je znašal 57,1 %, kar je najvišja vrednost v obdobju 2010−2017. K povečanju je predvsem pripomoglo 6,4-odstotno zmanjšanje rabe goriv v široki rabi. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 0,9 odstotne točke. Da bi dosegli cilj za leto 2020, bo potrebno delež OVE v rabi goriv v široki rabi povečati še za 3,9 odstotne točke, ali približno 1,3 odstotne točke na leto, kar je primerljivo z rastjo deleža OVE iz leta 2017.


Kazalec delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi goriv v široki rabi opisuje, kako se spreminja delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih. Z večjim deležem OVE v široki rabi, ki je posledica izvajanja ukrepov za pospeševanje izrabe OVE, se zmanjšuje emisija CO2. Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije pri proizvodnji toplote v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih.


Grafi

Slika PO12-1: Delež OVE v rabi goriv v široki rabi leta 2005 in v obdobju 2010−2017 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2020
Prikaži podatke

Vrednost kazalca leta 2005

Ciljne vrednosti kazalca

Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2017

2005

0,30

2010

0,46

2011

0,49

2012

0,53

0,53

2013

0,54

0,56

2014

0,55

0,56

2015

0,56

0,56

2016

0,57

0,56

2017

0,58

0,57

2018

0,59

2019

0,60

2020

0,61


Cilji

Cilj OP TGP je povečanje deleža OVE v široki rabi. K povečanju deleža OVE prispevata tako večja končna raba OVE, kot tudi manjša skupna končna raba energentov, to pa oboje prispeva k zmanjševanju emisij TGP. Cilj do leta 2020 je doseči 61 % OVE v široki rabi. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.


Delež OVE je leta 2017 predstavljal 57,1 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote v široki rabi. Glede na leto prej se je povečal za 2,5 %, od indikativne letne ciljne vrednosti pa je bil nižji za 0,9 odstotne točke. K zvišanju deleža OVE v letu 2017 je pripomoglo 6,4-odstotno zmanjšanje rabe goriv v široki rabi, ki je bilo večje od 4-odstotnega zmanjšanja rabe OVE. Zmanjšanje rabe goriv v primerjavi s predhodnim letom ni bilo posledica toplejše zime, saj je bil temperaturni primanjkljaj v obdobju 2015−2017 na približno enaki ravni*1. V strukturi goriv se je leta 2017 na račun povečanja deleža OVE zmanjšal delež kurilnega olja, ki je sedaj 24,3-odstoten. Da bi lahko leta 2020 dosegli cilj 61-odstotnega deleža OVE v rabi goriv v široki rabi, bo potrebno ta delež povečati za 3,9 odstotne točke, ali približno 1,3 odstotne točke na leto, kar je primerljivo z rastjo deleža OVE iz leta 2017.

Vrednost kazalca se je v obdobju 2010−2017 povečala za skoraj četrtino oz. 11,3 odstotne točke, pri čemer se je raba goriv v široki rabi zmanjšala za 24 %, raba OVE v široki rabi pa za 5 %. Delež OVE v rabi goriv v gospodinjstvih se je v obdobju 2010−2017 povečal s 55,4 na 66,5 %, se je pa leta 2017 glede na leto prej zmanjšal za 0,6 odstotne točke. Tudi v storitvenih dejavnostih se je delež OVE v rabi goriv v opazovanem obdobju povečal, in sicer s 7,4 na 8,5 %, pri čemer je v zadnjem letu prišlo do povečanja za skoraj 3 odstotne točke. Večino, skoraj 98 % celotne rabe OVE v široki rabi pri tem predstavlja raba OVE v gospodinjstvih. Ocena rabe obnovljivih virov energije v storitvenem sektorju sicer ni najbolj zanesljiva, saj se ne spremlja sistematično in v nacionalni statistiki ni vključena.

Opomba:

*1    Povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo (v K*dni/leto): 2015 – 2.841, 2016 – 2.873, 2017 – 2.892 (izračun IJS-CEU).



TWITTER