KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS je leta 2018 znašal 16,4 %. Delež se je zmanjšal še četrto leto zapored, in sicer tokrat za 12 % glede na prejšnje leto. Vzrok zmanjšanja je bilo povečanje rabe goriv za skoraj 20 %, kar je posledica izboljšanja energetske statistike za industrijo. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 3,6 odstotnih točk. Če se bo podoben trend zmanjševanja nadaljeval tudi v prihodnje, bo zaostanek za ciljem leta 2020 znašal več kot 9 odstotnih točk.


Kazalec delež OVE v rabi goriv v industriji neETS*1 opisuje, kako se spreminja delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote*2 v industriji neETS. Z večjim deležem OVE, ki je lahko posledica tako izvajanja ukrepov za pospeševanje izrabe OVE, kot tudi manjše rabe goriv v industriji neETS, se zmanjšuje izpust CO2. Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije v industriji neETS.

Opombi:

*1   Industrija neETS je industrija, ki ni vključena v sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov (ang. emission trading system – ETS).

*2   Električna energija in daljinska toplota sta izvzeti, ker je energetski sektor vključen v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov.


Grafi

Slika PO19-1: Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS v obdobju 2010−2018 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2020 (Vir: IJS-CEU)
Prikaži podatke

Ciljne vrednosti kazalca

Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2018

2010

17,51

2011

16,77

2012

13,83

13,83

2013

14,85

15,38

2014

15,87

21,26

2015

16,89

21,15

2016

17,92

19,75

2017

18,94

18,67

2018

19,96

16,38

2019

20,98

2020

22


Cilji

Za delež OVE v rabi goriv v industriji neETS cilj za leto 2020 v OP TGP ni opredeljen. Cilj je povzet po dolgoročnih energetskih bilancah, ki so bile podlaga tudi pri pripravi Akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2010−2020 (AN OVE). K povečanju deleža OVE prispevata tako večja končna raba OVE, kot tudi manjša skupna končna raba energentov, to pa oboje prispeva k zmanjševanju izpustov TGP. Cilj do leta 2020 je doseči 22 % OVE v rabi goriv v industriji neETS. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.


Delež OVE je leta 2018 predstavljal 16,4 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote v industriji neETS in je za indikativno letno ciljno vrednostjo zaostajal že drugo leto zapored, in sicer tokrat za 3,6 odstotnih točk. Omenjeni delež se zmanjšuje že od leta 2015 dalje, leta 2018 se je glede na leto prej zmanjšal za 2,3 odstotne točke oz. 12,3 %. Od leta 2012 se je delež OVE povečal za 18 %, pri čemer se je skupna raba goriv povečala za 45 %, raba OVE pa za 72 %.

Na zmanjšanje deleža OVE leta 2018 je vplivalo skoraj 20-odstotno povečanje skupne rabe goriv, ki je bila najvišja v opazovanem obdobju. Po treh letih zmanjševanja se je ponovno povečala tudi končna raba OVE, in sicer za dobrih 5 %. Povečanje skupne rabe goriv je posledica izboljšanja energetske statistike za industrijo*3. Najbolj se je povečala poraba tekočih goriv, ta je leta 2018 predstavljala 17 % skupne rabe goriv, in sicer za 34 %. Močno se je povečala tudi raba zemeljskega plina, ki je v strukturi energentov leta 2018 predstavljal največji delež, 56,3 %, in sicer za 22 %. Največ rabe OVE v industriji neETS je leta 2018 odpadlo na lesnopredelovalno industrijo (56,2 %), proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov (19,8 %) in proizvodnjo pohištva (5,2 %). Glede na leto prej je v lesnopredelovalni industriji prišlo do zmanjšanja rabe OVE, in sicer za 14 TJ oz. 1 %*4. V proizvodnji pohištva se je raba OVE povečala za 38 TJ oz. 45 %*5. Delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v lesnopredelovalni industriji neETS je leta 2018 znašal 87 %, leto prej 96 %, kar je posledica tako povečanja skupne rabe goriv v tej panogi za 10 %, kot tudi že omenjenega zmanjšanja rabe OVE za 1 %.

Vrednost kazalca je bila leta 2018 že drugo leto zapored pod indikativno ciljno vrednostjo, in sicer za 3,6 odstotnih točk. Kako bo v prihodnje, je sicer težko napovedati. Do ciljne vrednosti kazalca za leto 2020 bi se moral delež OVE povečati za 5,6 odstotnih točk, kar je 2,8 odstotne točke na leto. Ob trenutnem trendu zmanjševanja vrednosti kazalca bi delež OVE tega leta znašal 12,6 % in bi za ciljno vrednostjo zaostajal za več kot 9 odstotnih točk.

Opombe:

*3   SURS je leta 2019 končal projekt, v okviru katerega so razširili nabor podjetij, ki so vključena v raziskovanje. Gre za vzorčno raziskovanje, na podlagi katerega je moč oceniti rabo energije na celotni populaciji podjetij. V vzorec raziskovanja so sedaj zajeta tudi podjetja, ki imajo manj kot 20 zaposlenih, kar je prispevalo k temu, da se je število podjetij, zajetih v vzorec, iz 1.414 leta 2017 povzpelo na 3.401 leta 2018, število podjetij, zajetih v statistiko, pa iz 1.226 leta 2017 na 2.129 leta 2018.

*4   Število podjetij, vključenih v energetsko statistiko v tej panogi, se je povečalo iz 52 v letu 2017 na 92 v letu 2018.

*5   Število podjetij, vključenih v energetsko statistiko v tej panogi, se je povečalo iz 37 v letu 2017 na 57 v letu 2018.


Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Dolgoročnih energetskih bilancah RS za NEP do leta 2030 – rezultati, IJS-DP-10581, IJS et al., 2011. Dolgoročne energetske bilance so bile podlaga pri pripravi Akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2010−2020 (AN OVE).

Metodologija izračuna
Kazalec Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS (%) je definiran kot razmerje med končno rabo OVE in končno rabo vseh energentov v industriji neETS, brez upoštevanja električne energije in daljinske toplote. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • raba OVE v industriji neETS (GJ) je izračunana iz podatkov SURS o rabi lesa in lesnih odpadkov ter črnega luga kot biorazgradljivega odpadka. V industriji neETS so pri tem vključene dejavnosti B – rudarstvo (brez energetske rabe), C – predelovalna dejavnost in F – gradbeništvo (SKD 2008);
  • končna raba energentov v industriji neETS brez električne energije in daljinske toplote (GJ) je izračunana kot razlika med skupno rabo energetskih virov ter rabo električne energije in daljinske toplote v industriji neETS iz podatkov SURS.

Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
V primeru, da kazalec ne sledi cilju, je treba preučiti, kaj se dogaja z deležem OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v lesnopredelovalni industriji neETS (%).

Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS je prikazan v tabeli (Tabela 1).

Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS

Podatek

Enota

Vir

Razpoložljivost podatka

Datum zajema

Raba OVE v rudarstvu (brez
energetske rabe)

GJ

SURS

oktobra za leto X − 1

07.04.2020

Raba OVE v predelovalni dejavnosti

Raba OVE v gradbeništvu

Končna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote v rudarstvu (brez energetske rabe)

Končna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote v predelovalni dejavnosti

Končna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote v gradbeništvu

Podatki za obdobje: 2010−2018
Geografska pokritost: Slovenija

Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
Obstajajo vrzeli pri zajemu podatkov o rabi drugih obnovljivih virov v industriji, a je njihov vpliv na vrednost kazalca majhen, saj so količine drugih OVE, ki jih izkorišča industrija, majhne.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki za pripravo kazalca so na razpolago.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost:                  1
Točnost:                          1
Časovna primerljivost:    1
Prostorska primerljivost: 1

 


youtube channel

TWITTER