KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Leta 2018 je imelo energetsko učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja (DO), to je sisteme, ki izpolnjujejo eno izmed meril, opredeljenih v 322. členu Energetskega zakona (EZ-1), 68 % vseh občin z daljinskim ogrevanjem. Glede na leto prej se je delež zmanjšal za dobri 2 odstotni točki, s čimer se je zaostanek za ciljem v letu 2020 povečal na 32,4 odstotnih točk. V energetsko učinkovitih sistemih je bilo pri tem, podobno kot tudi leto prej, proizvedenih približno 82,5 % vse toplote iz sistemov DO. V strukturi porabe goriv se je prevlada premoga in zemeljskega plina malenkost zmanjšala, in sicer za 0,9 odstotne točke na 83 %. Izpusti TGP iz teh sistemov so veliki, njihovo zmanjšanje pa bo mogoče doseči šele z zamenjavo starih premogovnih enot in postopnim nadomeščanjem fosilnih goriv z OVE.


Kazalec delež energetsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja prikazuje doseganje energetske učinkovitosti sistemov DO pri proizvodnji toplote na ravni primarne energije v skladu z merili 322. člena Energetskega zakona (EZ-1)*1. Do sprejetja Zakona o spremembah in dopolnitvah EZ-1 v letu 2019 je bil sistem DO skladno s tem členom energetsko učinkovit takrat, kadar je bila toplota na letni ravni zagotovljena iz vsaj enega od naslednjih virov: (i) vsaj 50 % toplote proizvedene iz obnovljivih virov energije, (ii) vsaj 50 % odvečne toplote, (iii) vsaj 75 % toplote iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (SPTE) ali (iv) vsaj 75 % kombinacije toplote iz prvih treh alinej. S spremembo EZ-1 je prišlo do spremembe točke (iv), in sicer od leta 2019 dalje za izpolnitev obveznosti namesto vsaj 75 % kombinacije toplote iz OVE ali SPTE in odvečne toplote zadostuje vsaj 50 % kombinacije toplote iz najmanj dveh izmed prej naštetih treh virov.

Opomba:

*1   Uradni list RS, št. 17/14, 81/15 – EZ-1A, 43/19 – EZ-1B in 60/19 – uradno prečiščeno besedilo

 


Grafi

Slika PO28-1: Delež občin z energetsko učinkovitimi sistemi daljinskega ogrevanja in delež toplote, proizvedene v teh sistemih, leta 2018 in njune ciljne vrednosti do leta 2020
Slika PO28-2: Primerjava strukture porabe goriv v sistemih daljinskega ogrevanja v letih 2017 (notranji kolobar) in 2018
Slika PO28-3: Primerjava strukture proizvodnje toplote v sistemih daljinskega ogrevanja v letih 2017 (notranji kolobar) in 2018

Cilji

Cilj za kazalec delež energetsko učinkovitih sistemov DO izhaja iz 322. člena EZ-1. Ker morajo biti sistemi DO energetsko učinkoviti najkasneje do 31. decembra 2020, je ciljna vrednost doseči leta 2020 100-odstotni delež.


Kazalec delež energetsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja sestavljata dva podkazalca. Prvi opisuje, kakšen je delež občin, ki imajo energetsko učinkovite sisteme DO, med vsemi občinami s sistemi DO, drugi pa, kakšen delež celotne proizvodnje toplote v sistemih DO je bil proizveden v energetsko učinkovitih sistemih.

Leta 2018 je imelo sisteme DO 68 občin, med katerimi je bilo 46 občin z energetsko učinkovitimi sistemi, kar je 68 % vseh. Glede na leto prej se je delež zmanjšal za dobri 2 odstotni točki – število občin, ki imajo sisteme DO, se je povečalo*2, število občin z energetsko učinkovitimi sistemi pa je ostalo nespremenjeno. V energetsko učinkovitih sistemih DO, to je sistemih, ki so izpolnjevali vsaj eno od meril, opredeljenih v 322. členu EZ-1 pred njegovo spremembo, je bilo proizvedenih 82,5 % vse toplote v sistemih DO, kar je le malenkost manj kot leto prej. Proizvodnja toplote v vseh sistemih DO je leta 2018 znašala 2.444 GWh, s čimer je bila 0,8 % manjša kot leto prej, kar pripisujemo toplejšemu letu 2018 - povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo je bil leta 2018 za 11 % nižji kot leta 2017*3.

Med občinami z energetsko učinkovitimi sistemi DO jih je bilo 30 takih, ki merilo energetske učinkovitosti izpolnjujejo s 100-odstotnim deležem proizvodnje toplote iz OVE, gre za manjše sisteme, ki skupno proizvedejo 4 % vse toplote, še nadaljnjih 5 proizvaja iz OVE vsaj polovico vse toplote, ostale občine pa energetsko učinkovitost dosegajo s SPTE z visokim izkoristkom na fosilna goriva. Med občinami z daljinskim ogrevanjem so vse mestne občine, proizvodnja toplote v teh občinah je leta 2018 predstavlja 83 % vse proizvedene toplote v DO, leto prej 85 %*4. Energetsko učinkovite sisteme imajo trenutno samo 3 mestne občine, kjer pa se proizvede približno 70 % vse toplote. Proizvodnjo toplote, večjo od 10 GWh, je imelo leta 2018 19 občin ali 28 % vseh, njihov prispevek k proizvodnji toplote pa je bil 94-odstoten.

S stališča izpolnjevanja obveznosti iz 322. člena EZ-1 lahko ugotovimo, da smo se leta 2018 v primerjavi z letom 2017 od cilja za leto 2020 oddaljili, zaostanek sedaj znaša 32,4 odstotnih točk. Med občinami z energetsko neučinkovitimi sistemi DO jih je 6 takih, ki že dosegajo več kot 50-odstotni delež proizvodnje toplote iz soproizvodnje na fosilna goriva in bi za doseganje znižanega praga učinkovitosti iz leta 2019 sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvah EZ-1 potrebovali le minimalno dodatno proizvodnjo toplote iz OVE ali odvečne toplote. V teh sistemih je proizvedene skoraj 7 % vse toplote. V tem primeru bi energetsko učinkovite sisteme DO leta 2018 imelo 52 občin, kar je 76,5 % vseh, zaostanek pa bi znašal 23,5 odstotnih točk. Skupno je bilo v teh sistemih leta 2018 proizvedenih 89 % vse toplote, proizvedene v DO. Med preostalimi 16 občinami je 9 takih, ki proizvajajo toploto v celoti v kotlih na fosilna goriva, 4 občine del toplote, vendar manj kot 50 %, pridobijo v enotah SPTE na fosilna goriva, preostale 3 občine pa del toplote že proizvajajo iz OVE.

V strukturi goriv v sistemih DO se je delež premoga leta 2018 še nekoliko povečal, in sicer s 56,9 na 57,6 %, povečal se je tudi delež lesne biomase, z 12,9 na 13,4 %, delež zemeljskega plina pa se je zmanjšal s 27 na 25,4 % (Slika 4). Kljub temu, da so sistemi DO na ravni proizvodnje toplote energetsko učinkoviti, so tako izpusti TGP iz teh sistemov veliki, njihovo zmanjšanje pa bo mogoče doseči šele z zamenjavo starih premogovnih enot in postopnim nadomeščanjem fosilnih goriv z OVE.

V strukturi proizvedene toplote so leta 2018 največ, 64 %, prispevale enote SPTE na fosilna goriva (Slika 5). Delež toplote iz soproizvodnje je leta dosegel 80 %, kar je 3 odstotne točke več kot leto prej, vendar so k njegovemu k povečanju prispevale le enote SPTE na fosilna goriva, medtem ko se je delež toplote iz soproizvodnje na OVE celo zmanjšal iz 18 na 15 %. Kljub temu, da se je delež toplote iz drugih naprav na OVE leta 2018 nekoliko povečal, je skupni delež toplote iz OVE tako ostal na ravni okrog 23 %.

Opombe:

*2   Glede na leto 2017 so bile sicer dodatno vključene 3 občine, a je ena občina, ki je bila vključena leto prej, izpadla.

*3   Povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo (v K*dni/leto): 2015 – 2.841, 2016 – 2.873, 2017 – 2.892, 2018 – 2.567 (izračun IJS-CEU).

*4   Toplota za MO Velenje, ki je v tej številki upoštevana, se proizvaja v občini Šoštanj.


Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po 322. členu Energetskega zakona (EZ-1; Uradni list RS, št. 17/14, 81/15 – EZ-1A, 43/19 – EZ-1B in 60/19 – uradno prečiščeno besedilo)

Metodologija izračuna
Kazalec delež energetsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja (DO; %) prikazuje, kolikšen delež sistemov DO že proizvaja daljinsko toploto na energetsko učinkovit način skladen s 322. členom EZ-1. Vsebuje dva podkazalca: delež občin z energetsko učinkovitimi sistemi DO in delež toplote, proizvedene v energetsko učinkovitih sistemih DO. Prvi podkazalec je definiran kot razmerje med številom občin z energetsko učinkovitimi sistemi DO in številom vseh občin s sistemi DO, drugi pa kot razmerje med toploto, proizvedeno v energetsko učinkovitih sistemih DO, in toploto, proizvedeno v vseh sistemih DO. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • število občin z energetsko učinkovitimi sistemi DO (-). Podatek se določi na podlagi izračuna deleža toplote, ki je v posamezni občini proizvedena na energetsko učinkovit način, skladen s 322. členom EZ-1. Izračun tega deleža toplote temelji na podatkih Agencije za energijo o tipu proizvodne naprave, vrsti goriva in proizvedeni toploti;
  • število vseh občin s sistemi DO (-). Gre za podatek Agencije za energijo;
  • toplota, proizvedena v energetsko učinkovitih sistemih DO (GWh). Podatek se izračuna iz podatkov Agencije za vse tiste občine, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila energetske učinkovitosti skladno s 322. členom EZ-1;
  • toplota, proizvedena v vseh sistemih DO (GWh). Gre za podatek Agencije za energijo.

Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
V primeru, da kazalec ne sledi cilju, je treba preučiti energetsko učinkovitost proizvodnje toplote v skladu s 322. členom EZ-1 na ravni posameznih občin.

Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivost podatkov za kazalec Delež energetsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja je prikazan v tabeli (Tabela 1).

Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Delež energetsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja

Podatek

Enota

Vir

Razpoložljivost podatka

Datum zajema

Število občin z energetsko učinkovitimi sistemi DO

-

Agencija za energijo

maja za preteklo leto

02.06.2020

Število vseh občin s sistemi DO

-

Agencija za energijo

maja za preteklo leto

02.06.2020

Toplota, proizvedena v energetsko učinkovitih sistemih DO

GWh

Agencija za energijo

maja za preteklo leto

02.06.2020

Toplota, proizvedena v vseh sistemih DO

GWh

Agencija za energijo

maja za preteklo leto

02.06.2020

Podatki za obdobje: 2005−2018
Geografska pokritost: Slovenija

Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
322. člen EZ-1 izrecno opredeljuje, da morajo biti sistemi DO energetsko učinkoviti. Zaradi razdrobljenosti sistemov DO in pomanjkljivih podatkov, izračun energetske učinkovitosti za posamezne sisteme DO v nekaterih primerih ni bil mogoč, zato kazalec trenutno opisuje stanje na ravni občin.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Časovna vrsta za kazalec je trenutno kratka. Podatki za leto 2017 so bili leta 2020 revidirani, za leto 2016 pa ne.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost:                         3
Točnost:                                    2
Časovna primerljivost:        2
Prostorska primerljivost:    1


youtube channel

TWITTER