KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V Sloveniji je v letu 2008 na komunalnih in skupnih čistilnih napravah nastalo 19.800 t blat od katerih je bilo največ odloženih na odlagališča nenevarnih odpadkov, ostala pa so šla v sežig, bila kompostirana ali izvožena. Po 15. 7. 2009 neobdelanih blat iz komunalnih čistilnih naprav ni več dovoljeno odlagati na odlagališča.


Kazalec prikazuje letno količino blata nastalega na čistilnih napravah v Sloveniji ter načine ravnanja z njim.

Blato iz čistilne naprave je odpadek, ki nastane po čiščenju odpadne vode v čistilnih napravah ali ostaja kot blato ob praznenju greznic za odpadno vodo iz gospodinjstev.

Obvezna ravnanja s to vrsto odpadkov ureja Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/2008), vnos teh odpadkov v tla oziroma na kmetijske površine pa urejata Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla ((Uradni list RS, št. 84/05) ter Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08).

Posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, ureja Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav.


Grafi

Slika OD08-1: Ravnanje z blatom iz komunalnih čistilnih naprav
Viri: 

Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
proizvodnja blata iz ČN 1000 t suhe snovi 8.8 8.2 7 9 12.9 17 20.2 21.6 19.8
uporaba v kmetijstvu 1000 t suhe snovi 0.3 0.5 1.1 0.5 0.1 0.1 0 0 0
kompostiranje 1000 t suhe snovi 1 0.9 0.9 0 0 0.1 0 3.5 2.3
odlaganje na deponijo 1000 t suhe snovi 7.5 6.8 5 7.1 9 9.6 9.3 9.1 7.5
drugo 1000 t suhe snovi np np np 1.4 3.7 7.2 5.6 3.6 3.2
sežig 1000 t suhe snovi np np np np np np 5.2 5.3 6.8

Cilji

Biološko obdelati blata v primernih napravah, predvsem v RCRO v takih količinah in predvsem tistih blat, ki niso oziroma so manj onesnažena s težkimi kovinami.

Zagotoviti zadostne kapacitete za termično obdelavo odpadkov, kjer bo možno obdelati letno tudi 70.000 t blat iz čistilnih naprav, osušenih na 30 % suhe snovi.


Blato nastaja ob čiščenju odpadnih voda na čistilnih napravah. V preteklih letih smo ga več kot polovico odložili na odlagališča nenevarnih odpadkov. Vendar po 15. 7. 2009 neobdelanih blat iz komunalnih čistilnih naprav na odlagališča ni več dovoljeno odlagati.

Blato vsebuje 40-50 % organskih snovi in pri razkrajanju doprinaša h količini toplogrednih plinov. Mnenja strokovnjakov glede predelave in nadaljnje uporabe blat iz čistilnih naprav so si deljena. Nekateri zaradi visoke vsebnosti organskih snovi zagovarjajo odlaganje blat na kmetijske površine.Vendar blato v kolikor nastaja v skupnih čistilnih napravah urbanih središč in industrijskih področjih, lahko vsebuje nevarne snovi. Te zaradi svojih lastnosti in količine pri vnosu blata na kmetijska zemljišča negativno vplivajo na rabo tal ali na kakovost podzemnih voda. Zato mora biti blato pred vnosom na kmetijska zemljišča biološko, kemično ali toplotno obdelano, dolgoročno skladiščeno oziroma kako drugače ustrezno predelano. Tako se zmanjšata sposobnost vrenja in nevarnost za zdravje zaradi njegove uporabe.

Za Slovenijo pedološke karte kot tudi laboratorijske preiskave Kmetijskega inštituta Slovenije zaenkrat kažejo, da so na splošno tla dobro oskrbljena z organsko snovjo (na 86,2 % kmetijskih zemljišč več od 2 %, na 30,9 % zemljišč pa več od 4 %). Sorazmerno dobro stanje je posledica tega, da v sestavi kmetijskih zemljišč prevladujejo travinje ter da na njivah in v trajnih nasadih uporabimo razmeroma veliko živinskega gnojila.

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–20 navaja, da trenutno nobena izmed čistilnih naprav nima izgrajenega objekta za odstranjevanje blat čistilnih naprav, prav tako pa v zdajšnji kakovosti ne ustreza predpisom za odlaganje v tla in ker ima Slovenija velik del ozemlja razglašen za vodovarstveno območje ali območje Nature 2000 oz. za posebno varstveno območje (SPA) in je zato nujno potrebno urediti ravnanje z blatom iz čistilnih naprav. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda določa, da se blato iz čistilnih naprav, kjer tudi ni možnosti za vnos blata v tla, sežiga. Med prednostna območja za sežig blata čistilnih naprav so uvrščena urbana območja, kjer ni drugih možnosti za uporabo blata. Predvidene so dejavnosti izgradnja enega do dveh objektov za energetsko obdelavo oz. sežig preostanka odpadkov in blata čistilnih naprav.

V Sloveniji je po podatkih Agencije RS za okolje, v letu 2008 na komunalnih in skupnih čistilnih napravah nastalo 19.800 t (suhe snovi) blat. Okoli 8 tisoč ton smo ga odložili na odlagališča nenevarnih odpadkov, okoli 7 tisoč ton ga je šlo v sežig, nekaj čez 2 tisoč ton smo ga kompostirali, za okoli 3 tisoč ton pa je šlo v izvoz, za umetno pripravljene zemljine ter druge postopke predelave. Uporaba v kmetijstvu ni bila zabeležena že od leta 2006.
V evropskih državah vedno manj blat odlagajo na odlagališča, manjše je tudi vnašanje na kmetijska zemljišča, vedno bolj pa se uveljavlja sosežig v industrijskih napravah in sežig.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov, za obdobje do konca leta 2008; Novelacija marca 2008 teh ali drugih konkretnih ciljev ne navaja.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009
Skrbnik podatkov: ARSO
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:Podatki o količinah odvečnega blata iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav so povzeti iz poročil o obratovalnem monitoringu komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Obveznost opravljanja tega monitoringa in oddaje poročil o njem je opredeljena v 27. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05). Oblika monitoringa je opredeljena v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 35/96, 29/00, 106/01). Podatki se zbirajo v pisni in elektronski obliki. Obdelujejo se v podatkovni zbirki Komunalne in skupne čistilne naprave na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Podatki se lahko spremenijo tudi za predhodna leta, v primeru, da so zavezanci naknadno pozvani oz. sami ugotovijo, da je pri prejšnjih letih prišlo do neskladja.
Metodologija obdelave podatkov: Slika OD8-1 prikazuje letne količine blata nastalega na čistilnih napravah v Sloveniji ter načine ravnanje z njim (v 1000 t).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:/
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:1
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):1
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):/
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1


TWITTER