|
||||||||||||||
|
||||||||||||||
|
Vodovarstvena območja so varovana z občinskimi odloki in vladnimi uredbami. Določena so z namenom, da se vodno telo, ki se uporablja ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, zavaruje pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivali na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino. Velikost vodovarstvenega območja mora biti določena tako, da predvideni zaščitni ukrepi učinkovito zagotavljajo dolgoročno ohranjanje količine in kakovosti vode v zajetem vodnem viru. Glede na oddaljenost in trajanje časa dotoka do vodnega zajetja se vodovarstvena območja delijo na območja treh stopenj strogosti režimov varovanja. |
||||||||||||||
|
Slika VD16-1: Raba tal na vodovarstvenih območjih v Sloveniji po posameznih skupinah rabe tal, 2016
Vir: Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč,
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2016; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2016
Slika VD16-2: Vodovarstvena območja 2016
Vir: Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, julij 2016
|
||||||||||||||
|
Vzpostavitev vodovarstvenih območij prednostno na večjih območjih poselitve z namenom preprečevanja onesnaževanja ali druge vrste obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost ali količinsko stanje vodnega telesa ali njegovega dela, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo ali za proizvodnjo pijač.
|
||||||||||||||
|
Skoraj petina ozemlja Slovenije, okoli 347.000 hektarov, je vodovarstveno območje, od tega je dobrih 8.000 hektarov v najstrožjem režimu varovanja. Največ površin na vodovarstvenih območjih pokriva gozd (60 %), sledijo kmetijske površine (31 %), druge pretežno naravne površine zavzemajo 3 %, urbane pa slabih 6 % površine. Takšno razmerje je zelo podobno strukturi rabe tal celotne Slovenije. V obdobju 2009-2016 so bile spremembe v strukturi rabe tal na vodovarstvenih območjih majhne. Zmanjšala se je površina gozda (za 1,4 odstotne točke), pretežno na račun povečanja kmetijskih zemljišč (1 odstotna točka), med katerimi pa so se povečale predvsem površine kmetijskih zemljišč poraslih z drevjem in grmičevjem. Med kmetijskimi zemljišči na vodovarstvenih območjih slabo polovico predstavljajo trajni travniki in pašniki, njive predstavljajo 11 % površin vodovarstvenih območij. Delež urbanih zemljišč na vodovarstvenih območjih se je v obdobju od 2009 do 2016 povečal relativno malo (za 0,2 odstotni točki ali slabih 600 ha), vendar s stališča obremenjevanja voda to lahko opredelimo kot nezaželen pojav. |
||||||||||||||
|
Cilji in pravne podlage:
Vir podatkov:
V kazalcu smo uporabili digitalne podatke Evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (RABA) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
(http://rkg.gov.si/GERK/) ter podatke o vodovarstvenih območjih državnega in občinskega nivoja, ki so dostopni prek WFS storitve na spletnem geoportalu
Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) (http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx).
Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec ne prikazuje razvoja pojava (časovna in prostorska dimenzija). Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):2 Relevantnost: 2 Točnost: 1 Časovna primerljivost: 1 |
||||||||||||||
