Kazalci okolja v Sloveniji

Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Preberite več Video vodnik

piramida_informacij.svg

Ali ste vedeli?

[PO] Stavbe

[PO11] Specifični izpusti TGP v stanovanjskem sektorju

08.06.2020

Specifični izpusti TGP v stanovanjskem sektorju so leta 2018 znašali 9 kg CO₂ ekv/m² ali 7 % manj kot leto prej. K zmanjšanju je v največji meri prispevalo zmanjšanje izpustov TGP iz rabe goriv v tem sektorju. Specifični izpusti so bili 10 % boljši od indikativne letne ciljne vrednosti, za doseganje zastavljenega cilja pa jih bo treba do leta 2020 zmanjšati še za 3 % oz. za 0,1 kg CO₂ ekv/m² na leto, kar ni bilo v obdobju 2010–2018 doseženo samo leta 2015, ko je prišlo do povečanja vrednosti kazalca.

Zdravje ljudi in ekosistemov Zrak Prilagajanje podnebnim spremembam

[ZD29] Izpostavljenost prebivalcev ozonu

16.08.2021

V obdobju 2002-2020 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni postaji v Kopru in Novi Gorici poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.

Vode

[VD17] Površinske vode in vodna zemljišča

02.08.2021

V Evidenci hidrografije in vodnih zemljišč (EHVZ) je zajetih 67.549 vodotokov, ki skupaj merijo 41.071 km. Stoječe vode skupaj pokrivajo 24 km², akumulacijska jezera na rekah pa še 31 km².

Za namen upravljanja z vodami so določena območja vodnih zemljišč. Skupaj vodna zemljišča pokrivajo 387 km² ali 1,9 % celinske površine Slovenije. Vodno zemljišče morja meri dobrih 214 km².

Gozdarstvo Krožno gospodarstvo Narava in biotska pestrost

[GZ06] Odmrla lesna biomasa

20.07.2021

Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za favno in floro ter na ta način pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2019 je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije količina stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej znašala 19,6m³/ha, kar predstavlja 6 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev. V pragozdovih pa je lahko ta količina celo nekaj 10-krat večja.

Gozdarstvo Prilagajanje podnebnim spremembam

[GZ05] Krčitve gozda

20.07.2021

Glede na površino gozda predstavljajo krčitve zanemarljiv delež. Povprečje zadnjih desetih let znaša približno 405 ha/ leto (med 350-550 ha/leto) in tako ne predstavlja bistvenega dejavnika pri spremembah gozdnatosti. Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov. V letu 2008 pa so se kot posledica spremembe Zakona o gozdovih, ki od takrat ob upoštevanju pogojev omogoča izdajo dovoljenja za krčitev gozda v kmetijske namene do 0,5 ha izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene. V letu 2009 so obsegale kar 85 %, v letu 2020 pa 70 % vseh krčitev.

Gozdarstvo Prilagajanje podnebnim spremembam

[GZ04] Površina gozda

20.07.2021

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do leta 2009, ko je njegova površina narasla na 58,5 % in do danes, ko se je površina umirila pri 58,0 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-28, za Švedsko in Finsko.