KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Po letu 2005 se je bruto bilančni presežek dušika gibal med 32 in 69 kg na ha kmetijskih zemljišč z neizrazitim trendom zmanjševanja. Ciljna vrednost za leto 2020 (manj kot 53 kg N na ha) je bila dosežena tako v letu 2020 (32,0 kg na ha) kot v povprečju petletnega obdobja 2016–2020 (45,0 kg na ha).


Kazalec Učinkovitejše kroženje dušika v kmetijstvu – bruto bilančni presežek dušika je opisan s presežkom dušika v kmetijstvu. Kazalec pove, koliko dušika se potencialno izpere v vode, izgubi v zrak ali zadrži v tleh. Izgubam dušika se ne moremo v celoti izogniti, zato imamo praviloma vedno opraviti z bilančnim presežkom. Majhen bruto bilančen presežek dušika pomeni, da so bile izgube dušika iz hlevov, gnojišč in pri gnojenju majhne, vnos dušika na kmetijska zemljišča pa prilagojen potrebam rastlin. To pomeni, da je v sistemu krožilo le toliko dušika, kot je bilo potrebno. Manjši obseg kroženja N v kmetijstvu pomeni manjše izpuste didušikovega oksida, ki so v letu 2020 predstavljali 30,2 % vseh izpustov TGP v kmetijstvu.

Kazalec »učinkovitejše kroženje dušika v kmetijstvu – bruto bilančni presežek dušika« je definiran z razliko med dušikom, ki ga izločijo rejne živali, dušikom iz drugih organskih gnojil, dušikom v mineralnih gnojilih, dušikom, ki pride na kmetijska zemljišča z biološko fiksacijo, depozicijo in semenom na eni strani in dušikom, ki ga s kmetijskih zemljišč odpeljemo s pridelki na drugi strani. Podatki v nekoliko drugačnem kontekstu in obliki so prikazani tudi v kazalcu KM22 Bilančni presežek dušika v kmetijstvu, ki sodi v osnoven nabor kazalcev okolja v Sloveniji (ARSO).


Grafi

Slika PO15-1: Bruto bilančni presežek N v obdobju 2005–2020 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2020
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije

Prikaži podatke
Vrednosti kazalca v obdobju 2005–2020 [kg/ha] Ciljne vrednosti kazalca [kg/ha]
2005 42,99
2006 68,09
2007 59,66
2008 43,66
2009 54,27
2010 44,56
2011 49,37
2012 56,80 57,67
2013 68,76 57,08
2014 42,08 56,50
2015 44,89 55,92
2016 41,85 55,33
2017 64,56 54,75
2018 43,43 54,17
2019 43,22 53,58
2020 32,03 53

Cilji

Ciljna vrednost*1 bruto bilančnega presežka dušika za leto 2020 je 53 kg N/ha.

Opomba:

*1   Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030 navaja ciljno vrednost 17 kg na ha. Gre za vrednost, ki se nanaša na neto bilančni presežek N in je bila v operativni program zapisana pomotoma. Primerljiva ciljna vrednost za bruto bilančni presežek N je 53 kg na ha na leto. Zaradi sprememb metodologije v letih 2017 in 2019 (upoštevanje kuncev, digestatov in kompostov) se je bruto bilančni presežek v celotnem obdobju povečal za približno 1 kg N na ha. Ciljna vrednost ob tem ni bila korigirana.


V prvih letih po letu 2000 se je bruto bilančni presežek dušika zelo zmanjšal (podatki niso grafično prikazani). Po letu 2005 se je gibal med 32 in 69 kg na ha kmetijskih zemljišč z neizrazitim trendom zmanjševanja. Ciljna vrednostza leto 2020 je manj kot 53 kg N na ha. V letu 2020 je bilančni presežek N znašal 32 kg N na ha. Gre za najmanjši presežek v obdobju, za katerega so razpoložljivi podatki (od leta 1991). Zelo majhen presežek v letu 2020 je predvsem rezultat povečanega odvzema N s pridelki kmetijskih rastlin (+ 8,5 % glede na leto2019), pa tudi manjšega vnosa N v kmetijska tla (- 0,8 % glede na leto 2019). Ciljna vrednost je bila dosežena tudi v povprečju petletnega obdobja 2016–2020 (45,0 kg na ha).

Za bilančen presežek dušika so značilna precejšnja nihanja med leti. Ta so predvsem posledica nihanj v odvzemih dušika s kmetijskimi rastlinami, slednja pa od razmer za rast kmetijskih rastlin. Največje presežke dušika beležimo v sušnih letih, ko kmetje kmetijske rastline pognojijo za pričakovan pridelek, ta pa zaradi pomanjkanja vode ni realiziran.

Kmetijska politika prispeva k zmanjšanju bruto bilančnega presežka dušika tako prek ukrepov Programa razvoja podeželja (Naložbe v osnovna sredstva, Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP), Ekološko kmetovanje, idr.) kot tudi s financiranjem Javne službe kmetijskega svetovanja. K zmanjševanju bilančnega presežka dušika prispeva tudi splošen napredek kmetijskega sistema znanja in inovacij. Pri tem velja izpostaviti donosnejše in odpornejše sorte kmetijskih rastlin, izboljšane postopke gnojenja z mineralnimi in živinskimi gnojili in namakanje kmetijskih rastlin.


Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatke o bruto bilančnem presežku dušika pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije, objavlja pa SURS pod imenom »bruto zaloga dušika«. Način zbiranja je opisan v metodoloških pojasnilih*2.

Metodologija obdelave podatkov:

Poseben izračun kazalca ni potreben.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bruto bilančni presežek dušika (tudi bruto zaloga dušika)

kg/ha

KIS

2005-2020

januarja za predpreteklo leto

enkrat letno

12. 4. 2022

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Opomba:

*2   http://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8284.

Datum zajema podatkov