Kazalec predstavlja porabo mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2019. Prikazana je njihova skupna poraba in poraba glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor, kalij). Izračunana je poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi ter podana primerjava o porabi dušika in fosforja z državami Evropske unije za obdobje 2010–2017.

Mineralna gnojila so snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlom ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku (Zakon o mineralnih gnojilih, Ur. l. RS, 29/06).

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2019 zmanjšala za 35 %. Za 3,5 kg/leto oz. za 26 % se je v navedenem obdobju zmanjšala tudi poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Povprečna poraba hranil je znašala 121 kg/ha (61 kg N/ha, 26 kg P₂O₅/ha in 33 kg K₂O/ha). Poraba N na ha se je v tem obdobju zmanjšala za 17 %, P₂O₅ za 56 % in K₂O za 57 %. Med rastlinskimi hranili v sestavi mineralnih gnojil prevladuje N (52 %), sledita K₂O (27 %) in P₂O₅ (22 %). Omenjeno dejstvo potrjuje, da mineralna gnojila v Sloveniji uporabljamo predvsem za dognojevanje z dušikom, gnojenje s fosforjem in kalijem pa kombiniramo z uporabo živinskih gnojil pri predsetveni obdelavi tal.

Zmanjšanje porabe mineralnih gnojil gre pripisati zahtevam nitratne direktive in načelom dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2004, ko smo pristopili k Evropski uniji (EU). Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Ker morajo imeti kmetijska gospodarstva izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje.

Poraba dušika je bila v Sloveniji v obdobju 2010–2017 manjša (57 kg N/ha) kot v povprečju za države članice Evropske unije (62 kg N/ha). Največja poraba dušika je bila značilna za Nizozemsko (118 kg N/ha), Belgijo (112 kg N/ha) in Luksemburg (103 kg N/ha), najmanjša pa za Romunijo (24 kg N/ha) in Portugalsko (30 kg N/ha).

Poraba fosforja je bila v Sloveniji v obdobju 2010–2017 večja (19 kg P₂O₅/ha) kot v povprečju za države članice Evropske unije (15 kg P₂O₅/ha). Največja poraba fosforja je bila značilna za Ciper (40 kg P₂O₅/ha) in Poljsko (24 kg P₂O₅/ha), najmanjša pa za Združeno kraljestvo (5 kg P₂O₅/ha).