Trendi populacij izbranih vrst ptic kažejo, da se stanje okolja v kulturni krajini slabša, predvsem na nekaterih območjih, kot sta Prekmurje in Ljubljansko barje. V zmernem upadu so populacije izbranih gozdnih vrst ptic, medtem ko se razmere na mokriščih zadnjih nekaj let ne spreminjajo. Stabilne ali v porastu so populacije ptic, ki prezimujejo na slovenskih rekah in drugih vodnih telesih. Manjša nihanja so del naravnih populacijskih sprememb.
Gibanje populacij ptic, ki gnezdijo v kulturni krajini, je prikazano s tremi izbranimi vrstami: belo štorkljo, koscem in velikim skovikom. Populacija bele štorklje (Ciconia ciconia) v Sloveniji je v zmernem porastu. Gnezdeči pari poseljujejo nove mezoregije in povečuje se njihovo število na območjih, kjer vrsta historično ni bila prisotna. Medtem ko so trendi populacije v skoraj vseh mezoregijah pozitivni ali stabilni, pa je trend na Murski ravni (Prekmurje) značilno negativen. Populacija kosca na Ljubljanskem barju še vedno vztrajno upada.
Kazalec prikazuje gibanje populacij izbranih vrst ptic. To gibanje je, dolgoročno, dober kazalec stanja okolja. Kadar so razmere slabe, je velikost populacij majhna, kadar so dobre, pa velika. Ker ptice živijo v različnih ekosistemih, lahko z njimi ugotavljamo spremembe okoljskega stanja v gozdu, v kulturni krajini, na mokriščih, na morju, v visokogorju, tudi v naseljih. Z različnimi metodami štetja ptic lahko opazujemo spremembe med gnezdilci (pomlad, poletje), preletniki (pomlad in jesen) in prezimovalci (zima). Ptice so razmeroma enostavne za določanje, lahko opazne, zato pri štetju sodelujejo mnogi ljubitelji narave, ki so se delu priučili sami. Zaradi vsega tega so ptice povsod po svetu najpogosteje izbrana skupina za spremljanje velikopovršinskih sprememb v okolju.
Kazalec z izbranimi vrstami prikazuje gibanje populacij ptic, ki gnezdijo v kulturni krajini, in tistih, ki gnezdijo v gozdu, njihovo gibanje med prezimovanjem in posebej gibanje pri navadni čigri kot primer populacije, odvisne od vzdrževanja kolonij.
Glej metodologijo, viri št.: 20, 26, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39
bela štorklja [število parov] | |
---|---|
1999 | 201 |
2000 | 187 |
2001 | 198 |
2002 | 191 |
2003 | 191 |
2004 | 239 |
2005 | 192 |
2006 | 201 |
2007 | 217 |
2008 | 237 |
2009 | 205 |
2010 | 204 |
2011 | 219 |
2012 | 240 |
2013 | 250 |
2014 | 267 |
2015 | 251 |
2016 | 239 |
2017 | 237 |
2018 | 223 |
2019 | 245 |
2020 | 259 |
Glej metodologijo, viri št.: 4, 39, 46, 47, 48
Cerkniško jezero [število] | Ljubljansko barje [število] | Slovenija [število] | |
---|---|---|---|
1992 | 70 | 236 | 0 |
1993 | 101 | 0 | |
1994 | 45 | 0 | |
1995 | 83 | 0 | |
1996 | 68 | 0 | |
1997 | 42 | 0 | |
1998 | 45 | 0 | |
1999 | 54 | 238 | 0 |
2000 | 54 | 0 | |
2001 | 65 | 0 | |
2002 | 76 | 160 | 0 |
2003 | 74 | 137 | 0 |
2004 | 59 | 104 | 400 |
2005 | 0 | ||
2006 | 22 | 171 | 0 |
2007 | 54 | 142 | 0 |
2008 | 35 | 106 | 0 |
2009 | 122 | 0 | |
2010 | 54 | 118 | 277 |
2011 | 82 | 131 | 0 |
2012 | 70 | 119 | 0 |
2013 | 36 | 97 | 0 |
2014 | 50 | 114 | 0 |
2015 | 61 | 126 | 350 |
2016 | 58 | 88 | 272 |
2017 | 62 | 61 | 205 |
2018 | 113 | 46 | 270 |
2019 | 98 | 80 | 268 |
2020 | 103 | 98 | 266 |
Glej metodologijo, viri št.: 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 50
1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | ||
Cerkniško jezero | št. pojočih samcev | 70 | 101 | 45 | 83 | 68 | 42 | 45 | 54 | 54 | 65 | 76 | 74 | 59 | 47 | 22 | 54 | 35 | 54 | 82 | 70 | 36 | 50 | 61 | 58 | 62 | 113 | 98 | 103 | |
Ljubljansko barje | št. pojočih samcev | 236 | 238 | 160 | 137 | 104 | 134 | 171 | 142 | 106 | 122 | 118 | 131 | 119 | 97 | 114 | 126 | 88 | 61 | 46 | 80 | 98 |
Glej metodologijo, viri št.: 22, 27, 39
1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | |
celina | 93 | 136 | 64 | 93 | 57 | 53 | 144 | 91 | 109 | 79 | 99 | 94 | 108 | 129 | 115 | 77 | 90 | 102 | 108 | 167 | 176 | 258 | 191 | |||||||
obala | 22 | 41 | 43 | 48 | 50 | 60 | 53 | 50 | 48 | 44 | 51 | 48 | 41 | 62 | 53 | 49 | 49 | 75 | 53 | 65 | 66 | 83 | 90 | 110 | 111 | 155 | 137 | 197 | 184 | 192 |
Glej metodologijo, viri št.: 39
IBA/SPA | 2005 | 2007 | 2009 | 2010 | 2011 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 |
Mura | 34 | 30 | 24 | 33 | 42 | 32 | 28 | 27 | 28 | 23 | 32 | 33 | 37 |
Krakovski gozd - Šentjernejsko polje | 32 | 64 | 34 | 42 | 41 | 34 | 31 | 29 | 26 | 23 | 31 | 25 | 41 |
Glej metodologijo, viri št.: 28, 29, 38, 39
Goričko [število] | Ljubljansko barje [število] | Kras [število] | |
---|---|---|---|
1997 | 210 | ||
1998 | 59 | ||
1999 | 39 | ||
2000 | 50 | ||
2001 | 37 | ||
2002 | 42 | ||
2003 | 45 | ||
2004 | 157 | 33 | |
2006 | 212 | ||
2007 | 100 | ||
2008 | 46 | 166 | |
2009 | 122 | ||
2010 | 57 | 120 | |
2011 | 64 | ||
2012 | 55 | 43 | 163 |
2013 | 55 | ||
2014 | 51 | 89 | |
2015 | 69 | ||
2016 | 58 | 85 | |
2017 | 69 | 0 | |
2018 | 47 | 62 | |
2019 | 75 | ||
2020 | 105 | 104 |
Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti in zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2030.
V Sloveniji imamo dolgo tradicijo opazovanja ptic, a le kratko tradicijo sistematičnega zbiranja podatkov. Najstarejši sta zbiranje podatkov o prezimovalcih na vodnih površinah, ki ga od leta 1984 v okviru mednarodnega štetja (IWC) organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), in spremljanje jesenske selitve ptic na ornitološki postaji Vrhnika pri Ljubljani, ki ga od leta 1987 vodijo strokovnjaki s Prirodoslovnega muzeja Slovenije. DOPPS od leta 2004 opravlja tudi monitoring izbranih vrst na območjih SPA (Natura 2000) ter od leta 2008 tudi Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK).
Po obstoječih podatkih o trendih populacij ptic ugotavljamo, da se stanje okolja v kulturni krajini slabša, medtem ko se razmere na mokriščih in v gozdu zadnjih nekaj let bolj ali manj ne spreminjajo. Opazna so sicer nihanja, ki so del naravnih populacijskih sprememb, ali pa so spremembe med vrstami bolj ali manj uravnotežene (populacije enih vrst se povečujejo, drugih zmanjšujejo). Kar nekaj vrst ptic je v preteklem desetletju izginilo s seznama gnezdilcev Slovenije ali pa so se izginotju povsem približale (kozica Gallinago gallinago, zlatovranka Coracias garrulus, črnočeli srakoper Lanius minor, južna postovka Falco naumanni, čuk Athene noctua, vrtni strnad Emberiza hortulana, veliki škurh Numenius arquata …).
Gibanje populacij ptic, ki gnezdijo v kulturni krajini, je prikazano s tremi izbranimi vrstami: belo štorkljo, koscem in velikim skovikom. Populacija bele štorklje (Ciconia ciconia) v Sloveniji je v zmernem porastu. Gnezdeči pari poseljujejo nove mezoregije in povečuje se njihovo število na območjih, kjer vrsta historično ni bila prisotna. Medtem ko so trendi populacije v skoraj vseh mezoregijah pozitivni ali stabilni, pa je trend na Murski ravni (Prekmurje) značilno negativen. V 21 letih je iz tega območja izginilo 32 parov. Nosilnost okolja se je zmanjšala - virov hrane med gnezdenjem je vse manj. To je še posebej zaskrbljujoče, saj je bela štorklja generalist in zmanjšanje populacije lahko razumemo kot splošno, a dokaj dramatično degradacijo biodiverzitete v Prekmurju v zadnjih 20 letih. Območje je danes velika kulturna stepa z monokulturami na nepregledno velikih intenzivno obdelanih kmetijskih površinah. Iz študij ponudbe plena in rabe habitata je znano, da so takšni habitati za belo štorkljo najslabša prehranjevališča. Ekstenzivnih travnikov, optimalnih prehranjevalnih habitatov štorklje, v Prekmurju praktično ni več. S t.i. ozelenitvijo na 10–15 % intenzivnih kmetijskih površin bi lahko stanje v populaciji izboljšali do te mere, da ne bi več upadala in bi jo lahko celo povečali. Rešitev za belo štorkljo v Prekmurju je torej v kmetijskih ukrepih in naravi (ter človeku) prijaznejši kmetijski politiki.
Kosec (Crex crex) je značilen gnezdilec ekstenzivnih travnikov, ki se mu populacija že zadnja tri desetletja vztrajno zmanjšuje. Na Cerkniškem jezeru, kjer je način kmetovanja za kosca ugoden, je bila populacija v obdobju 2004–2020 v zmernem porastu. Med leti so na tem območju sicer opazna znatna nihanja v številu pojočih koscev, ki pa jih lahko pripisujemo predvsem dinamičnemu vodnemu režimu Cerkniškega jezera. Tako je izredno nizko število pojočih samcev leta 2006 odraz deževnega vremena in visokega vodostaja jezera v času štetja. Nasprotno je bil na Ljubljanskem barju v obdobju 1999–2020 zabeležen zmeren upad populacije, število pojočih samcev kosca se je v tem obdobju zmanjšalo za več kot polovico. Najnižjo točko je populacija dosegla leta 2018, ko je bila zabeležena manj kot petina pojočih samcev glede na izhodiščno leto 1999. Vse spremembe so posledica prehoda iz ekstenzivne v intenzivno obliko kmetovanja, ki je okolje z vidika narave poslabšalo. Za kosca je usodno zlasti preoravanje travnikov v njive ter zgodnji datum prve košnje na preostalih travnikih, zaradi katere propadejo cela legla.
Veliki skovik (Otus scops) se redno popisuje na območju Goričkega, Ljubljanskega barja in Krasa. Populacija na Goričkem je od leta 2004 v zmernem upadu in se je do leta 2019 zmanjšala za okoli 55 %, od leta 1997 je upadla za 65 %. Veliki skoviki so izginili iz osrednjega dela Goričkega. Tudi populacija na Krasu je med leti 2006–2020 v zmernem upadu. V letu 2018 je bilo preštetih najmanj velikih skovikov doslej. Upad populacije na Goričkem pripisujemo intenzifikaciji kmetijstva in izginjanju mejic, na Krasu pa opuščanju kmetijske rabe in posledično zaraščanju. Populacija na Ljubljanskem barju je videti stabilna. Število zabeleženih kličočih samcev v letu 2020 je bilo visoko nad povprečjem, vendar to izjemo pripisujemo zakasneli selitvi.
Gibanje populacij ptic med prezimovanjem prikazuje sedem izbranih vrst: mali ponirek, kormoran, velika bela čaplja, mlakarica, čopasta črnica, zvonec in veliki žagar. Velikost zimske populacije malega ponirka (Tachybaptus ruficollis) je po letu 1997 rahlo nihala oz. je rahlo rastla. V letu 2013 je številčnost malih ponirkov skokovito upadla, od leta 2015 pa je ponovno nekoliko v porastu. Številčnost kormoranov (Phalacrocorax carbo) je po zavarovanju vrste v prejšnjem stoletju narasla. Dodatno se je okrepila zaradi več hrane v organsko obogatenih vodah. Zadnja leta je prezimujoča populacija v Sloveniji ustaljena. Sodimo, da je tolikšna, kolikršno lahko vzdržuje ponudba ribje hrane. V obdobju med leti 2009–2014 je številčnost kormoranov nekoliko upadala, kasneje pa ponovno narasla na 90% številčnosti s konca 1990. let. Populacija velike bele čaplje (Ardea alba) se je povečala zaradi prepovedi lova, od takrat jih vse več prezimuje v Srednji Evropi in naraščanje smo zaznali tudi v Sloveniji. Številčnost populacije velike bele čaplje v zadnjih letih precej niha, opazen je trend naraščanja. Porast številčnosti čopastih črnic (Aythya fuligula) je lahko povezan s prodorom invazivne zebraste školjke (Dreissena polymorpha) v evropske celinske vode, ki so zanjo bogat in lahko dostopen vir hrane pozimi. Porast populacije je zabeležen zlasti od leta 2014 dalje, populacijski višek je bil dosežen v letu 2018. Alpska populacija velikega žagarja (Mergus merganser) narašča zaradi prepovedi lova, verjetno pa pripomorejo k temu tudi povečane zaloge hrane v organsko obogatenih vodah in nameščene gnezdilnice. Populaciji mlakarice (Anas platyrhynchos) in zvonca (Bucephala clangula) v zadnjih desetih letih rahlo nihata.
Navadne čigre (Sterna hirundo) so v celinski Sloveniji v zadnjih desetletjih redno gnezdile le na dveh, po letu 2011 pa samo na eni lokaciji. Obstoj kontinentalne populacije navadne čigre je tako popolnoma odvisen od upravljanja z gnezdišči na Ptujskem jezeru in v bazenih nekdanje tovarne sladkorja pri Ormožu, ki so danes del Naravnega rezervata Ormoške lagune. Populacija navadne čigre v SV Sloveniji je ogrožena zaradi zaraščanja in erozije umetnih gnezdišč, plenjenja ter stalne kompeticije za gnezditveni prostor z rečnim galebom. Kratkoročno rešitev tega problema gre iskati v razvoju novih upravljavskih metod za vsakoletno pripravo ustreznih gnezdišč, obnovi gnezditvenih otokov in ukrepih za odvračanje rečnih galebov od naselitve na nekaterih delih otokov. Ker je tudi populacija v JZ delu Slovenije, gnezdeča na obalnih mokriščih, povsem odvisna od razpoložljivosti in kvalitete umetnih gnezdišč, je za prihodnjo usodo navadne čigre v Sloveniji ključno nadaljnje izvajanje upravljavskih aktivnosti ter obseg človeških in finančnih virov za ta namen. Tako kontinentalna kot celotna slovenska populacija navadne čigre sta v porastu, vendar vsaj v nekaterih letih s precej slabim gnezditvenim uspehom.
Monitoring populacij gozdnih ptic v Sloveniji je slabo razvit. Izjema so lovske statistike gozdnih kur, pri katerih pa metodologija na terenu ni jasno opredeljena. Gibanje populacij ptic, ki gnezdijo v gozdu, je prikazan le z eno izbrano vrsto – srednjim detlom (Dendrocoptes medius). Številčnost srednjega detla se od leta 2005 sistematično spremlja na dveh IBA/SPA: Mura in Krakovski gozd-Šentjernejsko polje. Med leti 2010 in 2020 je bilo število parov na teh območjih v zmernem upadu, najverjetneje zaradi intenzivne sečnje doba in obrečnih vrbovo-jelševih gozdov.
Cilji so povzeti po: Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov je navedena v poročilih monitoringov populacij izbranih vrst ptic in monitoringa splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine, ki so navedeni pod viri in literaturo.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki so predstavljeni v stolpičnih in vrstičnih grafih.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Velikost gnezdeče populacije bele štorklje (Ciconia ciconia) |
Število parov |
20, 26, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39
|
1999-2020 |
V mesecu oktobru za tekoče leto
|
Enkrat letno
|
7.5.2021 |
Da
|
Število pojočih koscev (Crex crex) na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju |
Število |
4, 39, 46, 47, 48 |
1992-2020 |
||||
Velikost zimske populacije izbranih vrst: mali ponirek (Tachybaptus ruficollis), kormoran (Phalacrocorax carbo), velika bela čaplja (Ardea alba), mlakarica (Anas platyrhynchos), čopasta črnica (Aythya fuligula), zvonec (Bucephala clangula) in veliki žagar (Mergus merganser) |
Indeks (1997 = 100) |
5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 50 |
1997-2019 |
V mesecu decembru za tekoče leto |
|||
Velikost gnezdeče populacije navadne čigre (Sterna hirundo) |
Število parov |
22, 27, 39 |
1990-2019 |
V mesecu oktobru za tekoče leto
|
|||
Velikost gnezdeče populacije srednjega detla (Dendrocoptes medius) na območju Mure in Krakovskega gozda-Šentjernejskega polja |
Število |
39 |
2005-2020 |
||||
Število kličočih samcev velikega skovika (Otus scops) na Ljubljanskem barju, Krasu in na Goričkem |
28, 29, 38, 39 |
1997-2020 |
Enkrat na dve leti |
Viri in druga literatura:
Opredelitev kazalca
· Relevantnost kazalca: 3
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
· Točnost uporabljenih podatkov: 1
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
· Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
· Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni