KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Narava in biotska pestrost
  3. Velikost populacij izbranih vrst ptic

[NB01] Velikost populacij izbranih vrst ptic
State

Ključno sporočilo
Neutral

Trendi populacij izbranih vrst ptic kažejo, da se stanje okolja v kulturni krajini slabša, predvsem na nekaterih območjih, kot sta Prekmurje in Ljubljansko barje. V zmernem upadu so populacije izbranih gozdnih vrst ptic, medtem ko se razmere na mokriščih zadnjih nekaj let ne spreminjajo. Stabilne ali v porastu so populacije ptic, ki prezimujejo na slovenskih rekah in drugih vodnih telesih. Manjša nihanja so del naravnih populacijskih sprememb.

Gibanje populacij ptic, ki gnezdijo v kulturni krajini, je prikazano s tremi izbranimi vrstami: belo štorkljo, koscem in velikim skovikom. Populacija bele štorklje (Ciconia ciconia) v Sloveniji je v zmernem porastu. Gnezdeči pari poseljujejo nove mezoregije in povečuje se njihovo število na območjih, kjer vrsta historično ni bila prisotna. Medtem ko so trendi populacije v skoraj vseh mezoregijah pozitivni ali stabilni, pa je trend na Murski ravni (Prekmurje) značilno negativen. Populacija kosca na Ljubljanskem barju še vedno vztrajno upada.

Kazalec prikazuje gibanje populacij izbranih vrst ptic. To gibanje je, dolgoročno, dober kazalec stanja okolja. Kadar so razmere slabe, je velikost populacij majhna, kadar so dobre, pa velika. Ker ptice živijo v različnih ekosistemih, lahko z njimi ugotavljamo spremembe okoljskega stanja v gozdu, v kulturni krajini, na mokriščih, na morju, v visokogorju, tudi v naseljih. Z različnimi metodami štetja ptic lahko opazujemo spremembe med gnezdilci (pomlad, poletje), preletniki (pomlad in jesen) in prezimovalci (zima). Ptice so razmeroma enostavne za določanje, lahko opazne, zato pri štetju sodelujejo mnogi ljubitelji narave, ki so se delu priučili sami. Zaradi vsega tega so ptice povsod po svetu najpogosteje izbrana skupina za spremljanje velikopovršinskih sprememb v okolju.

Kazalec z izbranimi vrstami prikazuje gibanje populacij ptic, ki gnezdijo v kulturni krajini, in tistih, ki gnezdijo v gozdu, njihovo gibanje med prezimovanjem in posebej gibanje pri navadni čigri kot primer populacije, odvisne od vzdrževanja kolonij.

Grafi

Slika NB01-1: Velikost gnezdeče populacije bele štorklje (Ciconia ciconia)
Viri:

Glej metodologijo, viri št.: 20, 26, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39

Prikaži podatke
bela štorklja [število parov]
1999 201
2000 187
2001 198
2002 191
2003 191
2004 239
2005 192
2006 201
2007 217
2008 237
2009 205
2010 204
2011 219
2012 240
2013 250
2014 267
2015 251
2016 239
2017 237
2018 223
2019 245
2020 259
Slika NB01-2: Število pojočih koscev (Crex crex) na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju
Viri:

Glej metodologijo, viri št.: 4, 39, 46, 47, 48

Prikaži podatke
Cerkniško jezero [število] Ljubljansko barje [število] Slovenija [število]
1992 70 236 0
1993 101 0
1994 45 0
1995 83 0
1996 68 0
1997 42 0
1998 45 0
1999 54 238 0
2000 54 0
2001 65 0
2002 76 160 0
2003 74 137 0
2004 59 104 400
2005 0
2006 22 171 0
2007 54 142 0
2008 35 106 0
2009 122 0
2010 54 118 277
2011 82 131 0
2012 70 119 0
2013 36 97 0
2014 50 114 0
2015 61 126 350
2016 58 88 272
2017 62 61 205
2018 113 46 270
2019 98 80 268
2020 103 98 266
Slika NB01-3: Velikost zimske populacije izbranih vodnih ptic: mali ponirek (Tachybaptus ruficollis), kormoran (Phalacrocorax carbo), velika bela čaplja (Ardea alba), mlakarica (Anas platyrhynchos), čopasta črnica (Aythya fuligula), zvonec (Bucephala clangula) in veliki žagar (Mergus merganser)
Viri:

Glej metodologijo, viri št.: 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 50

Prikaži podatke
    1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Cerkniško jezero št. pojočih samcev 70 101 45 83 68 42 45 54 54 65 76 74 59 47 22 54 35   54 82 70 36 50 61 58 62 113 98 103
Ljubljansko barje št. pojočih samcev 236             238     160 137 104 134 171 142 106 122 118 131 119 97 114 126 88 61 46 80 98
Slika NB01-4: Velikost gnezdeče populacije navadne čigre (Sterna hirundo)
Viri:

Glej metodologijo, viri št.: 22, 27, 39 

Prikaži podatke
  1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
celina 93 136 64 93 57     53           144 91 109 79 99 94 108 129 115 77 90 102 108 167 176 258 191
obala 22 41 43 48 50 60 53 50 48 44 51 48 41 62 53 49 49 75 53 65 66 83 90 110 111 155 137 197 184 192
Slika NB01-5: Velikost gnezdeče populacije srednjega detla (Dendrocoptes medius) na območju Mure in Krakovskega gozda-Šentjernejskega polja
Viri:

Glej metodologijo, viri št.: 39

Prikaži podatke
IBA/SPA 2005 2007 2009 2010 2011 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Mura 34 30 24 33 42 32 28 27 28 23 32 33 37
Krakovski gozd - Šentjernejsko polje 32 64 34 42 41 34 31 29 26 23 31 25 41
Slika NB01-6: Število kličočih samcev velikega skovika (Otus scops) na Ljubljanskem barju, Krasu in na Goričkem
Viri:

Glej metodologijo, viri št.: 28, 29, 38, 39

Prikaži podatke
Goričko [število] Ljubljansko barje [število] Kras [število]
1997 210
1998 59
1999 39
2000 50
2001 37
2002 42
2003 45
2004 157 33
2006 212
2007 100
2008 46 166
2009 122
2010 57 120
2011 64
2012 55 43 163
2013 55
2014 51 89
2015 69
2016 58 85
2017 69 0
2018 47 62
2019 75
2020 105 104

Cilji

Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti in zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2030. 

V Sloveniji imamo dolgo tradicijo opazovanja ptic, a le kratko tradicijo sistematičnega zbiranja podatkov. Najstarejši sta zbiranje podatkov o prezimovalcih na vodnih površinah, ki ga od leta 1984 v okviru mednarodnega štetja (IWC) organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), in spremljanje jesenske selitve ptic na ornitološki postaji Vrhnika pri Ljubljani, ki ga od leta 1987 vodijo strokovnjaki s Prirodoslovnega muzeja Slovenije. DOPPS od leta 2004 opravlja tudi monitoring izbranih vrst na območjih SPA (Natura 2000) ter od leta 2008 tudi Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK).

Po obstoječih podatkih o trendih populacij ptic ugotavljamo, da se stanje okolja v kulturni krajini slabša, medtem ko se razmere na mokriščih in v gozdu zadnjih nekaj let bolj ali manj ne spreminjajo. Opazna so sicer nihanja, ki so del naravnih populacijskih sprememb, ali pa so spremembe med vrstami bolj ali manj uravnotežene (populacije enih vrst se povečujejo, drugih zmanjšujejo). Kar nekaj vrst ptic je v preteklem desetletju izginilo s seznama gnezdilcev Slovenije ali pa so se izginotju povsem približale (kozica Gallinago gallinago, zlatovranka Coracias garrulus, črnočeli srakoper Lanius minor, južna postovka Falco naumanni, čuk Athene noctua, vrtni strnad Emberiza hortulana, veliki škurh Numenius arquata …).

Gibanje populacij ptic, ki gnezdijo v kulturni krajini, je prikazano s tremi izbranimi vrstami: belo štorkljo, koscem in velikim skovikom. Populacija bele štorklje (Ciconia ciconia) v Sloveniji je v zmernem porastu. Gnezdeči pari poseljujejo nove mezoregije in povečuje se njihovo število na območjih, kjer vrsta historično ni bila prisotna. Medtem ko so trendi populacije v skoraj vseh mezoregijah pozitivni ali stabilni, pa je trend na Murski ravni (Prekmurje) značilno negativen. V 21 letih je iz tega območja izginilo 32 parov. Nosilnost okolja se je zmanjšala - virov hrane med gnezdenjem je vse manj. To je še posebej zaskrbljujoče, saj je bela štorklja generalist in zmanjšanje populacije lahko razumemo kot splošno, a dokaj dramatično degradacijo biodiverzitete v Prekmurju v zadnjih 20 letih. Območje je danes velika kulturna stepa z monokulturami na nepregledno velikih intenzivno obdelanih kmetijskih površinah. Iz študij ponudbe plena in rabe habitata je znano, da so takšni habitati za belo štorkljo najslabša prehranjevališča. Ekstenzivnih travnikov, optimalnih prehranjevalnih habitatov štorklje, v Prekmurju praktično ni več. S t.i. ozelenitvijo na 10–15 % intenzivnih kmetijskih površin bi lahko stanje v populaciji izboljšali do te mere, da ne bi več upadala in bi jo lahko celo povečali. Rešitev za belo štorkljo v Prekmurju je torej v kmetijskih ukrepih in naravi (ter človeku) prijaznejši kmetijski politiki.

Kosec (Crex crex) je značilen gnezdilec ekstenzivnih travnikov, ki se mu populacija že zadnja tri desetletja vztrajno zmanjšuje. Na Cerkniškem jezeru, kjer je način kmetovanja za kosca ugoden, je bila populacija v obdobju 2004–2020 v zmernem porastu. Med leti so na tem območju sicer opazna znatna nihanja v številu pojočih koscev, ki pa jih lahko pripisujemo predvsem dinamičnemu vodnemu režimu Cerkniškega jezera. Tako je izredno nizko število pojočih samcev leta 2006 odraz deževnega vremena in visokega vodostaja jezera v času štetja. Nasprotno je bil na Ljubljanskem barju v obdobju 1999–2020 zabeležen zmeren upad populacije, število pojočih samcev kosca se je v tem obdobju zmanjšalo za več kot polovico. Najnižjo točko je populacija dosegla leta 2018, ko je bila zabeležena manj kot petina pojočih samcev glede na izhodiščno leto 1999. Vse spremembe so posledica prehoda iz ekstenzivne v intenzivno obliko kmetovanja, ki je okolje z vidika narave poslabšalo. Za kosca je usodno zlasti preoravanje travnikov v njive ter zgodnji datum prve košnje na preostalih travnikih, zaradi katere propadejo cela legla.

Veliki skovik (Otus scops) se redno popisuje na območju Goričkega, Ljubljanskega barja in Krasa. Populacija na Goričkem je od leta 2004 v zmernem upadu in se je do leta 2019 zmanjšala za okoli 55 %, od leta 1997 je upadla za 65 %. Veliki skoviki so izginili iz osrednjega dela Goričkega. Tudi populacija na Krasu je med leti 2006–2020 v zmernem upadu. V letu 2018 je bilo preštetih najmanj velikih skovikov doslej. Upad populacije na Goričkem pripisujemo intenzifikaciji kmetijstva in izginjanju mejic, na Krasu pa opuščanju kmetijske rabe in posledično zaraščanju. Populacija na Ljubljanskem barju je videti stabilna. Število zabeleženih kličočih samcev v letu 2020 je bilo visoko nad povprečjem, vendar to izjemo pripisujemo zakasneli selitvi.

Gibanje populacij ptic med prezimovanjem prikazuje sedem izbranih vrst: mali ponirek, kormoran, velika bela čaplja, mlakarica, čopasta črnica, zvonec in veliki žagar. Velikost zimske populacije malega ponirka (Tachybaptus ruficollis) je po letu 1997 rahlo nihala oz. je rahlo rastla. V letu 2013 je številčnost malih ponirkov skokovito upadla, od leta 2015 pa je ponovno nekoliko v porastu. Številčnost kormoranov (Phalacrocorax carbo) je po zavarovanju vrste v prejšnjem stoletju narasla. Dodatno se je okrepila zaradi več hrane v organsko obogatenih vodah. Zadnja leta je prezimujoča populacija v Sloveniji ustaljena. Sodimo, da je tolikšna, kolikršno lahko vzdržuje ponudba ribje hrane. V obdobju med leti 2009–2014 je številčnost kormoranov nekoliko upadala, kasneje pa ponovno narasla na 90% številčnosti s konca 1990. let. Populacija velike bele čaplje (Ardea alba) se je povečala zaradi prepovedi lova, od takrat jih vse več prezimuje v Srednji Evropi in naraščanje smo zaznali tudi v Sloveniji. Številčnost populacije velike bele čaplje v zadnjih letih precej niha, opazen je trend naraščanja. Porast številčnosti čopastih črnic (Aythya fuligula) je lahko povezan s prodorom invazivne zebraste školjke (Dreissena polymorpha) v evropske celinske vode, ki so zanjo bogat in lahko dostopen vir hrane pozimi. Porast populacije je zabeležen zlasti od leta 2014 dalje, populacijski višek je bil dosežen v letu 2018. Alpska populacija velikega žagarja (Mergus merganser) narašča zaradi prepovedi lova, verjetno pa pripomorejo k temu tudi povečane zaloge hrane v organsko obogatenih vodah in nameščene gnezdilnice. Populaciji mlakarice (Anas platyrhynchos) in zvonca (Bucephala clangula) v zadnjih desetih letih rahlo nihata.

Navadne čigre (Sterna hirundo) so v celinski Sloveniji v zadnjih desetletjih redno gnezdile le na dveh, po letu 2011 pa samo na eni lokaciji. Obstoj kontinentalne populacije navadne čigre je tako popolnoma odvisen od upravljanja z gnezdišči na Ptujskem jezeru in v bazenih nekdanje tovarne sladkorja pri Ormožu, ki so danes del Naravnega rezervata Ormoške lagune. Populacija navadne čigre v SV Sloveniji je ogrožena zaradi zaraščanja in erozije umetnih gnezdišč, plenjenja ter stalne kompeticije za gnezditveni prostor z rečnim galebom. Kratkoročno rešitev tega problema gre iskati v razvoju novih upravljavskih metod za vsakoletno pripravo ustreznih gnezdišč, obnovi gnezditvenih otokov in ukrepih za odvračanje rečnih galebov od naselitve na nekaterih delih otokov. Ker je tudi populacija v JZ delu Slovenije, gnezdeča na obalnih mokriščih, povsem odvisna od razpoložljivosti in kvalitete umetnih gnezdišč, je za prihodnjo usodo navadne čigre v Sloveniji ključno nadaljnje izvajanje upravljavskih aktivnosti ter obseg človeških in finančnih virov za ta namen. Tako kontinentalna kot celotna slovenska populacija navadne čigre sta v porastu, vendar vsaj v nekaterih letih s precej slabim gnezditvenim uspehom.

Monitoring populacij gozdnih ptic v Sloveniji je slabo razvit. Izjema so lovske statistike gozdnih kur, pri katerih pa metodologija na terenu ni jasno opredeljena. Gibanje populacij ptic, ki gnezdijo v gozdu, je prikazan le z eno izbrano vrsto – srednjim detlom (Dendrocoptes medius). Številčnost srednjega detla se od leta 2005 sistematično spremlja na dveh IBA/SPA: Mura in Krakovski gozd-Šentjernejsko polje. Med leti 2010 in 2020 je bilo število parov na teh območjih v zmernem upadu, najverjetneje zaradi intenzivne sečnje doba in obrečnih vrbovo-jelševih gozdov.

Metodologija

Cilji so povzeti po: Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov je navedena v poročilih monitoringov populacij izbranih vrst ptic in monitoringa splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine, ki so navedeni pod viri in literaturo.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki so predstavljeni v stolpičnih in vrstičnih grafih.

 

 Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Velikost gnezdeče populacije bele štorklje (Ciconia ciconia)

Število parov

20, 26, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39

 

1999-2020

V mesecu oktobru za tekoče leto

 

Enkrat letno

 

 

7.5.2021 

Da

 

Število pojočih koscev (Crex crex) na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju

Število

4, 39, 46, 47, 48

1992-2020

Velikost zimske populacije izbranih vrst: mali ponirek (Tachybaptus ruficollis), kormoran (Phalacrocorax carbo), velika bela čaplja (Ardea alba), mlakarica (Anas platyrhynchos), čopasta črnica (Aythya fuligula), zvonec (Bucephala clangula) in veliki žagar (Mergus merganser)

Indeks (1997 = 100)

5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 50

1997-2019

V mesecu decembru za tekoče leto

Velikost gnezdeče populacije navadne čigre (Sterna hirundo)

Število parov

22, 27, 39

1990-2019

V mesecu oktobru za tekoče leto

 

Velikost gnezdeče populacije srednjega detla (Dendrocoptes medius) na območju Mure in Krakovskega gozda-Šentjernejskega polja

Število

39

2005-2020

Število kličočih samcev velikega skovika (Otus scops) na Ljubljanskem barju, Krasu in na Goričkem

28, 29, 38, 39

1997-2020

Enkrat na dve leti

Viri in druga literatura: 

  1. Božič L. (2005): Gnezditvena razširjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004. Acrocephalus 26 (127): 171–179.
  2. Božič L. (2005): Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje košnje in uničevanja ekstenzivnih travnikov. Acrocephalus 26 (124): 3-21.
  3. Božič L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. Acrocephalus 26 (126): 123-137.
  4. Božič L. (2006): Monitoring populacije kosca Crex crex v Sloveniji. Poročilo 2004–2006. DOPPS, Maribor.
  5. Božič L. (2007): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. Acrocephalus 27 (130-131): 160-167.
  6. Božič L. (2008a): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji. Acrocephalus 29 (138/139): 169–179.
  7. Božič L. (2008b): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic. Zimsko štetje vodnih ptic 2002–2008. Končno poročilo. DOPPS, Ljubljana.
  8. Božič L. (2010): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji. Acrocephalus 31 (145/146): 131–141.
  9. Božič L. (2011): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 v Sloveniji. Acrocephalus 32 (148/149): 67–77.
  10. Božič L. (2012): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2012 v Sloveniji. Acrocephalus 33 (152/153): 109–119.
  11. Božič L. (2013): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2013 v Sloveniji. Acrocephalus 34 (156/157): 93–103.
  12. Božič L. (2014): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2014 v Sloveniji. Acrocephalus 35 (160/161): 73–83.
  13. Božič L. (2015): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2015 v Sloveniji. Acrocephalus 36 (164/165): 57-67.
  14. Božič, L. (2016): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2016 v Sloveniji. Acrocephalus 37 (170–171): 209–219.
  15. Božič, L. (2017): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2017 v Sloveniji. Acrocephalus 38 (174–175): 203–215.
  16. Božič, L. (2018): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2018 v Sloveniji. Acrocephalus 39 (178–179): 185–195.
  17. Božič, L. (2019): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2019 v Sloveniji. Acrocephalus 40 (182–183): 31–43.
  18. Bračko F. (1999): Navadna čigra Sterna hirundo. Acrocephalus 20 (93): 60-61.
  19. Čas M. (2001): Divji petelin – pokazatelj odnosa do gozda. Popis aktivnosti rastišč v Sloveniji v letih 1998-2000. Lovec 84 (6): 286-289.
  20. Denac, D. (neobjavljeni podatki)
  21. Denac D. 2001: Gnezditvena biologija, fenologija in razširjenost bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji. Acrocephalus 22 (106-107): 89-103.
  22. Denac D. 2002: Common Tern Sterna hirundo breeding population: development and nature conservation management results at the Ormož wastewater basins between 1992 and 2002 (NE        Slovenia). Acrocephalus 23 (115): 163-168.
  23. Denac D. 2003a: Navadna čigra Sterna hirundo. Acrocephalus 24 (117): 76-77.
  24. Denac D. 2003b: Navadna čigra Sterna hirundo. Acrocephalus 24 (119): 149.
  25. Denac D. 2004: Prehranjevalna dinamika in pojav znotrajvrstnega kleptoparazitizma v koloniji navadne čigre Sterna hirundo na Ptujskem jezeru (SV Slovenija). Acrocephalus 25 (123): 201-205.
  26. Denac D. (2010): Population dynamics of the White stork Ciconia ciconia in Slovenia between 1999 and 2010. Acrocephalus 31 (145/146): 101-114.
  27. Denac D. & Božič L. (2019): Breeding population dynamics of Common Tern Sterna hirundo and associated gull species with overview of conservation management in continental Slovenia. Acrocephalus 40 (180/181): 5-48.
  28. Denac K. (2000): Rezultati popisa velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju v letu 1999. Acrocephalus 21 (98-99): 35-37.
  29. Denac K. (2003): Population dynamics of Scops Owl (Otus scops) at Ljubljansko barje (central Slovenia). Acrocephalus 24 (119): 127-133.
  30. Denac K., Božič L., Rubinić B., Denac D., Mihelič T., Kmecl P. & Bordjan D. (2010): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Delno poročilo (dopolnjena verzija). Popisi gnezdilk in spremljanje preleta ujed           spomladi 2010. DOPPS, Ljubljana.
  31. Denac K., Mihelič T., Denac D., Božič L., Kmecl P. & Bordjan D. (2011): Monitoring populacij izbranih vrst         ptic. Popisi gnezdilk spomladi 2011 in povzetek popisov v obdobju 2010–2011. Končno poročilo. DOPPS, Ljubljana.
  32. Denac K., Božič L., Mihelič T., Denac D., Kmecl P., Figelj J. & Bordjan D. (2013): Monitoring populacij izbranih vrst ptic – popisi gnezdilk 2012 in 2013. Poročilo. DOPPS, Ljubljana.
  33. Denac K., Božič L., Mihelič T., Kmecl P., Denac D., Bordjan D., Jančar T.& Figelj J. (2014): Monitoring populacij izbranih vrst ptic - popisi gnezdilk 2014. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. DOPPS, Ljubljana.
  34. Denac K., Mihelič T., Kmecl P., Denac D., Bordjan D., Figelj J., Božič L. & Jančar T. (2015): Monitoring populacij izbranih vrst ptic - popisi gnezdilk 2015. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.
  35. Denac K., Kmecl P., Mihelič T., Božič L., Jančar T., Denac D., Bordjan D. & Figelj J. (2016): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2016. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.
  36. Denac K., Kmecl P., Mihelič T., Jančar T., Denac D., Bordjan D. (2017): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2017. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.
  37. Denac K., Jančar T., Božič L., Mihelič T., Koce U., Kmecl P., Kljun I., Denac D., Bordjan D. (2018): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2018 in sinteza monitoringa 2016-2018. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.
  38. Denac K., Božič L., Jančar T., Kmecl P., Mihelič T., Denac D., Bordjan D., Koce U. (2019): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2019. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.
  39. Denac K., Božič L., Kmecl P., Mihelič T., Denac D., Bordjan D. & Koce U. (2020): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2020 in sinteza monitoringa 2019-2020. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.
  40. Kmecl P. (2019): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine – delno poročilo za leto 2019. DOPPS, Ljubljana.
  41. Makovec T., Škornik I. & Lipej L. (1998): Ekološko ovrednotenje in varovanje pomembnih ptic Sečoveljskih solin. Falco 12 (13-14): 5-48.
  42. Mikuletič V. (1984): Gozdne kure. Lovska zveza Slovenije, Ljubljana.
  43. Polak S., Kebe L. & Koren B. (2005): Trinajst let popisov kosca Crex crex na Cerkniškem jezeru. Acrocephalus 25 (121): 59-70.
  44. Rubinič B. (2004): Raziskovalni projekti pri društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Svet ptic 4.
  45. Rubinič B. (2006): Monitoring populacij ciljnih vrst: Kako gre pticam zadnja tri leta? Svet ptic 4.
  46. Rubinić B., Božič L., Denac D. & Kmecl P. (2007): Poročilo monitoringa izbranih vrst ptic na posebnih območjih varstva (SPA). Rezultati popisov v gnezditveni sezoni 2007. Končno poročilo. DOPPS, Ljubljana.
  47. Rubinić B., Božič L., Kmecl P., Denac D. & Denac K. (2008): Monitoring populacij izbranih vrst ptic.        Vmesno poročilo. Rezultati popisov v spomladanski sezoni 2008. DOPPS, Ljubljana.
  48. Rubinić B., Božič L., Denac D., Mihelič M. & KKmecl P. (2009): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Vmesno poročilo. Rezultati popisov v spomladanski sezoni 2009. DOPPS, Ljubljana.
  49. Šalamun Ž. (2001): Nova gnezditvena kolonija navadne čigre Sterna hirundo v Pomurju. Acrocephalus 22 (104-105): 51-52.
  50. Štumberger B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. Acrocephalus 18 (80-81): 29-39.
  51. Štumberger B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Acrocephalus 19 (87-88): 36-48.
  52. Štumberger B. (1999): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. Acrocephalus 20 (92): 6-22.
  53. Štumberger B. (2000): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. Acrocephalus 21 (102-103): 271-274.
  54. Štumberger B. (2001): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. Acrocephalus 22 (108): 171-174.
  55. Štumberger B. (2002): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. Acrocephalus 23 (110-111): 43-47.
  56. Štumberger B. (2006): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji. Acrocephalus 26 (125): 99-103.
  57. Vogrin M. 1991: Kolonija galebov in čiger v Hočah uničena. Acrocephalus 12 (49): 123.
  58. Vogrin M. 1991: Nova kolonija rečnega galeba Larus ridibundus in navadne čigre Sterna hirundo v Hočah pri Mariboru. Acrocephalus 12 (49): 121-122.

 

Opredelitev kazalca

·          Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

·          Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

·          Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

·          Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov
Datum zadnje osvežitve
07.05.2021
Avtor(ji)

Davorin Tome, Luka Božič, Damijan Denac, Urška Koce, Al Vrezec, Sanja Behrić, Matej Petkovšek