V obdobju po letu 2000 se je poraba dušika iz mineralnih gnojil sprva zmanjševala. Po letu 2009 se je poraba bolj ali manj ustalila na vrednosti okoli 27.500 ton, s tem, da so se v tem obdobju letne vrednosti gibale med 26.300 in 29.143 ton. Z izjemo leta 2021 je bila v zadnjih letih ciljna vrednost (< 28.000 t) dosežena. Izkazano povečanje v letu 2021 je bilo verjetno posledica nakupov mineralnih gnojil na zalogo, saj so se takrat nakazovale možne podražitve in motnje pri dobavi.
Racionalno gnojenje kmetijskih rastlin z dušikom – poraba dušikovih mineralnih gnojil je opisan s porabo dušika iz mineralnih gnojil za gnojenje kmetijskih rastlin. Bistvo prizadevanj na tem področju je z učinkovito rabo mineralnih in živinskih gnojil zmanjšati porabo dušika iz mineralnih gnojil. Manjša poraba dušika iz mineralnih gnojil pomeni manjše izpuste didušikovega oksida iz kmetijskih zemljišč, pa tudi manjše posredne izpuste didušikovega oksida. Kazalec »racionalno gnojenje kmetijskih rastlin z dušikom« je definiran z letno porabo dušika iz mineralnih gnojil na ravni države. Prednost kazalca je v njegovi enostavnosti in jasnosti. Gre za podatke, ki jih zbira in neposredno poroča Statistični urad republike Slovenije (SURS). Podatki v nekoliko drugačnem kontekstu in obliki so prikazani tudi v kazalcu [KM02] Poraba mineralnih gnojil, ki sodi v osnovni nabor kazalcev okolja v Sloveniji (ARSO).
Statistični urad RS
Dejanske vrednosti kazalca [1000 t/leto] | Ciljne vrednosti kazalca [1000 t/leto] | |
---|---|---|
2005 | 29,17 | |
2006 | 30,38 | |
2007 | 29,61 | |
2008 | 25,04 | |
2009 | 28,20 | |
2010 | 27,49 | |
2011 | 27,13 | |
2012 | 26,30 | |
2013 | 27,26 | |
2014 | 28,61 | |
2015 | 28,32 | |
2016 | 27,10 | |
2017 | 27,08 | |
2018 | 27,29 | |
2019 | 28,05 | |
2020 | 27,69 | |
2021 | 29,14 | |
2022 | 27,83 | 28 |
2023 | 28 | |
2024 | 28 | |
2025 | 28 | |
2026 | 28 | |
2027 | 28 | |
2028 | 28 | |
2029 | 28 | |
2030 | 28 |
Ciljna vrednost*1 porabe dušika iz mineralnih gnojil za leto 2020 je 28.000 t N/leto. Za obdobje po letu 2020 vrednosti kazalca niso formalno določene. Na podlagi scenarija z obstoječimi ukrepi, ki je bil v letu 2023 pripravljen za potrebe posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), je bilo ocenjeno, da je ob predvidenih povečanih pridelkih kmetijskih rastlin in ob predvidenem zmanjšanju dušika v živinskih gnojilih ciljna vrednost za leto 2020 primerna tudi za obdobje do leta 2030.
Opomba:
*1 Cilj iz Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030.
Na porabo dušika iz mineralnih gnojil vplivajo številni dejavniki, od razpoložljivosti in rabe drugih virov dušika (živinska gnojila, komposti, digestati, blata čistilnih naprav), do setvene strukture in z njo povezanimi potrebami rastlin po dušiku. Na potrebe po dušiku iz mineralnih gnojil je mogoče vplivati tudi s kmetijskimi praksami, ki zmanjšujejo izgube dušika v okolje. S porabo dušika iz mineralnih gnojil je bilo v letu 2022 povezanih 7,0 % vseh izpustov TGP v kmetijstvu. Gre za neposredne izpuste didušikovega oksida iz kmetijskih zemljišč, ki so posledica gnojenja z mineralnimi gnojili, pa tudi za posredne izpuste, ki so posledica uhajanja dušikovih spojin v vode in zrak.
V obdobju po letu 2000 se je poraba dušika iz mineralnih gnojil sprva zmanjševala (podatki niso grafično predstavljeni). Po letu 2009 se je poraba bolj ali manj ustalila na vrednosti okoli 27.500 ton, s tem, da so se v tem obdobju letne vrednosti gibale med 26.300 in 29.143 ton. V letu 2020 je bila poraba dušika iz mineralnih gnojil 27.692 t. S tem je bila ciljna vrednost OP TGP dosežena (manj kot 28.000 t N na leto). V letu 2021 se je poraba dušika iz mineralnih gnojil precej povečala (na 29.143 ton oz. za 5,2 % glede na leto 2020). Povečanje je bilo verjetno posledica nakupov mineralnih gnojil na zalogo ob koncu leta 2021, saj so se takrat nakazovale možne podražitve in motnje pri dobavi. V letu 2022 je bila poraba dušika iz mineralnih gnojil 27.831 t. S tem je bila ciljna vrednost spet dosežena.
K zmanjševanju in v zadnjih letih k obvladovanju porabe dušika iz mineralnih gnojil je v Sloveniji prispevala učinkovitejša raba dušika iz mineralnih in organskih gnojil. Kljub podobni porabi dušika iz mineralnih gnojil se količina dušika v pridelkih kmetijskih rastlin povečuje, od leta 1990 s trendom 376 ton na leto. Kmetijska politika prispeva k zmanjšanju izpustov na tem področju tako preko ukrepov Programa razvoja podeželja 2014–2020 in Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Naložbe v osnovna sredstva, Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP), Ekološko kmetovanje idr.) kot tudi s financiranjem Javne službe kmetijskega svetovanja. Doseganje cilja je v velikem obsegu odvisno od zainteresiranosti kmetov za vključevanje v Ekološko kmetovanje in zahteve KOPOP, od uspešnosti kmetijskega izobraževalnega sistema ter javne kmetijske svetovalne službe. Na porabo dušika iz mineralnih gnojil vplivata tudi cena mineralnih gnojil in razmerja med ceno gnojil in odkupnimi cenami kmetijskih pridelkov.
Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP). Ciljne vrednosti za obdobje po 2020 formalno niso določene, zato smo privzeli vrednost, ki izhaja iz scenarija z obstoječimi ukrepi, ki je bil v letu 2023 pripravljen za potrebe posodobitve NEPN.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Podatke o porabi dušika iz mineralnih gnojil zbira in objavlja SURS. Način zbiranja je opisan v metodoloških pojasnilih*2.
Metodologija obdelave podatkov:
Poseben izračun kazalca ni potreben.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu, N |
t |
SURS Tabela 1517001S: |
2005−2022 |
avgusta za predpreteklo leto |
enkrat letno |
25. 08. 2023 |
da |
Opredelitev kazalca:
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Opomba: