Kazalec prikazuje letno število onesnaženj na morju v Sloveniji, ki so bila javljena Službi za varstvo obalnega morja glede na poznavanje povzročitelja onesnaženja in vrsto onesnaževala (olja ali drugo).

Od leta 1977 do leta 2006 je Služba za varstvo obalnega morja (SVOM) ukrepala v 708 primerih, od tega je bilo 322 onesnaženj z olji. Povzročitelj je bil znan v 156 primerih, v 552 primerih pa neznan. V večini primerov je ostal povzročitelj neznan. Od leta 2005 začasno poleg osnovne službe SVOM pri VGP Drava Ptuj dopolnjuje tudi služba VAM pri Luki Koper d.d. Do odločitve za tako začasno obliko delovanja dveh služb je prišlo zaradi nezadostne opremljenosti obstoječe osnovne državne gospodarske javne službe SVOM pri VGP Drava Ptuj. Navedena rešitev je zahtevna z vidika odločanja in izvedbe ukrepov odprave posledic izlitij olj - onesnaženj morja iz neznanih izvorov oz. povzročiteljev kar povzroča težave pri usklajevanju delovanja obeh služb in pridobivanju ustreznih podatkov za take mejne slučaje.

V letih od 1992 do leta 2001 je opazno naraščanje števila javljenih onesnaženj. Vpliv ima vsekakor večja ozaveščenost ljudi, ki opažene pojave sporočijo, še več pa porast števila manjših čolnov za rekreacijo (v Sloveniji jih je registriranih približno 9.000). Ne glede na kakovost obstoječega podatkovnega vira je mogoče sklepati, da v Sloveniji prevladujejo izlitja manjših količin olj (teže razgradljivih naftnih derivatov) v morje. Ob upoštevanju skupnega števila opaženih in javljenih primerov lahko predvidevamo, da ima to onesnaženje glede na vse značilnosti našega morja (polzaprt, plitev zaliv z razmeroma majhno prostornino, velikim vplivom podnebnih dejavnikov in slabo izmenjavo vodnih mas …) znatne negativne vplive na morsko okolje, posebno v primerjavi z odprtimi morji.

To dejstvo narekuje potrebo po ureditvi detekcijskega sistema in oblikovanja ustrezne podatkovne zbirke za sledenje sorodnih kazalcev v prometu, katerih cilj je odpraviti onesnaženje s težko razgradljivimi olji in prepovedati njihovo izlivanje. Poleg ladijskega prometa prispevajo pomemben delež onesnaženja tudi čolni – gre za majhna, ilegalna izlitja v morsko okolje, predvsem poleti.

Navedeni podatki in dejstva glede dosedanjih primerov izlitja pod mejo zaznavnosti EU-standarda (izlitje več kakor 7 ton) pa nikakor ne pomenijo, da pri nas ali v neposredni bližini našega morja ne more priti do večjega takega onesnaženja. Severni Jadran postaja namreč v svetovnem merilu ena pomembnejših plovnih poti za nafto in njene derivate ter druge bolj ali manj nevarne snovi. To pa je tudi za naše morje veliko tveganje zaradi možnega večjega in nenadnega izlitja le-teh.

Če bi se v naše morje izlila večja količina nafte ali njenih derivatov, bi bili ob trenutni nezadostni opremljenosti SVOM priča hitremu širjenju onesnaženja na pomembne predele morja in obale. Zaradi zaprtosti in plitvosti našega morja ter geomorfološke raznovrstnosti obalnega pasu bi bilo čiščenje in odprava posledic onesnaženja zelo težavna naloga, gospodarska in ekološka škoda na morju in obali pa velika.
V teku so že meddržavne dejavnosti (Slovenija, Italija in Hrvaška) glede izvajanja Sporazuma o subregionalnem načrtu ukrepov za preprečevanje večjih onesnaženj v Jadranskem morju, za pripravljenost in odzivanje nanje, ki je bil podpisan novembra 2005 v Portorožu na 14. rednem zasedanju pogodbenic Konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja oziroma Barcelonske konvencije.