[OD05] Odpadna olja (spremljano do 2009) 
Ključno sporočilo
Delež zbranega odpadnega olja je glede na količino prodanega olja od leta 2004 iz 15 % zrasel na 30 % v letu 2007, kar je tudi cilj. Tudi v letih 2008 in 2009 se je ta delež gibal nad 30 %. V zadnjih letih se povečuje tudi predelava oz. sežig odpadnega olja glede na odstranjeno olje, kar kaže na uporabo tega odpadka kot vir dodatnega energenta.
Definicija
Kazalec predstavlja letne količine olja danega na trg, nastalega in zbranega odpadnega olja, odstranjenega in predelanega odpadnega olja (po postopku R9 Ponovno rafiniranje olja ali druge ponovne uporabe olja – kar pomeni recikliranje odpadnega olja ali po postopku R1 – Uporaba načeloma kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije – kar pomeni sosežig odpadnega olja z energetsko izrabo odpadka).
Odpadno olje je mineralno ali sintetično olje v tekočem ali poltekočem stanju, ki ni več primerno za uporabo, za katero je bilo namenjeno. Odpadno olje je zlasti:
- odpadno hidravlično olje,
- odpadno motorno, strojno in drugo mazalno olje,
- odpadno olje ali tekočina za toplotno izolacijo ali prenos toplote,
- odpadno ladijsko (kalužno) olje,
- drugo odpadno mineralno ali odpadno sintetično olje.
Odpadna olja so nevaren odpadek in jih je prepovedano mešati z drugimi nevarnimi in nenevarnimi odpadki.
Ravnanje z odpadnimi olji določa Uredba o odstranjevanju odpadnih olj (Ur. l. RS, št. 25/08) v povezavi z Uredbo o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08).
Za odpadno olje se ne šteje odpadno olje, ki ga njegov povzročitelj najpozneje v dvanajstih mesecih po nastanku mehansko očisti v napravi na kraju njegovega nastanka tako, da ga lahko ponovno uporabi za isti namen (1. člen Uredbe o odstranjevanju odpadnih olj).
Grafi
Ravnanje z odpadnimi olji v RS, Agencija RS za okolje, 2010, podatki iz poročil zavezancev in podatki iz javnih evidenc za posamezna koledarska leta, Javne evidence CURS in DURS – podatki o okoljski dajatvi zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| dano na trg | t | np | np | np | 10201 | 20819 | 20382 | 21593 | 21901 | 18520 |
| nastajanje | t | 2576 | 3073 | 3807 | 4217 | 4953 | 3895 | 4914 | 6615 | 4566 |
| zbiranje | t | 3168 | 4404 | 4211 | 1554 | 4561 | 3967 | 6661 | 6873 | 5643 |
Ravnanje z odpadnimi olji v RS, Agencija RS za okolje, 2010, podatki iz poročil zavezancev in podatki iz javnih evidenc za posamezna koledarska leta, Javne evidence CURS in DURS – podatki o okoljski dajatvi zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| dano na trg | t | 10201 | 20819 | 20382 | 21593 | 21901 | 18520 |
| zbiranje | t | 1554 | 4561 | 3967 | 6661 | 6873 | 5643 |
| zbiranje | % | 15.23 | 21.91 | 19.46 | 30.85 | 31.38 | 30.47 |
Ravnanje z odpadnimi olji v RS, Agencija RS za okolje, 2010, podatki iz poročil zavezancev in podatki iz javnih evidenc za posamezna koledarska leta
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| predelana odpadna olja (uporaba kot gorivo in recikliranje) | t | 2784 | 3560 | 3577 | 3650 | 4352 | 4275 | 4145 | 4228 | 4841 |
| začasno skladiščenje | t | 383 | 844 | 499 | 0 | 209 | 468 | np | np | 410 |
| odstranjena odpadna olja | t | 1066 | 1234 | 381 | 290 | 211 | 207 | 134 | 24 | 122 |
Cilji
- povečevanje evidentiranih količin zbranih odpadnih mineralnih ali sintetičnih olj na več kot 30 % glede na letne količine mazalnih olj in tekočin danih na trg (pridobljenih, uvoženih in proizvedenih v RS), za katere je bilo potrebno plačati okoljsko dajatev,
- povečevanje količine predelanega odpadnega olja glede na količino odstranjenega odpadnega olja (sežig odpadnega olja).
Komentar
Odpadna olja sodijo med rabljene, vendar ne izrabljene snovi, saj so še vedno dobrina in imajo svojo tržno vrednost. Ko več ne izpolnjujejo svojega prvotnega namena, vstopajo v svoj drugi del življenjskega ciklusa, kajti njihove lastnosti omogočajo, da se lahko ponovno uporabijo.
Količina olja danega na trg je do leta 2008 naraščala in je v letu 2008 znašala 21.901 ton, kar je dvakrat več kot v letu 2004. V letu 2009 je količina padla na 18.520 ton, kar se lahko pripiše tudi splošni krizi gospodarstva v RS. Poviševale so se tudi količine in delež zbranega odpadnega olja, glede na prodano. Leta 2004, je delež znašal 15,3 %, v letu 2006, se je povišal na 19,5 %, v letih 2007, 2008 in 2009 pa je bil delež zbranega odpadnega olja glede na prodano že višji od 30 %. V letu 2007 smo tako že dosegli cilj iz Operativnega programa.
Nadaljnje ravnanje z odpadnimi olji kaže trend k predelavi oz. sosežigu odpadnega olja, kar kaže na uporabo tega odpadka kot vira dodatnega energenta. Po evidencah ARSO, se večina odpadnega olja predela, od tega se ga več uporabi kot gorivo, za sosežig (predelava odpadnih olj), nekaj pa se ga tudi reciklira po postopku R9 (največ 3 tone letno, v letu 2009 pa 0,9 ton). V letu 2004 je bilo predelanega 4145 ton odpadnega olja, odstranjenega pa 134 ton. Leta 2009 je bilo predelanega 17 % več odpadnega olja kot leta 2004 (4841 ton), odstranjenega pa je bilo 9 % manj (122 ton).
V Sloveniji je bilo v letu 2007 registriranih deset pravnih oseb, zbiralcev odpadnih olj, ena pravna oseba, odstranjevalec odpadnih olj s postopkom sežiga in dve pravni osebi, predelovalca odpadnih olj (sosežig in recikliranje). V letu 2010 je v Sloveniji registriranih: 33 pravnih oseb – zbiralcev, ki zbirajo odpadna olja in druge odpadke in 3 zbiralci, ki zbirajo samo odpadna olja; 3 pravne osebe, ki izvajajo regeneracijo-recikliranje odpadnih olj in 4 pravne osebe, ki izvajajo sosežig/sežig odpadnih olj.
Količina nastalega, pa tudi zbranega odpadnega olja v povprečju narašča. Eden od razlogov za večje količine nastalega in zbranega odpadnega olja v letu 2005 so lahko razmere na tržišču. Za razlike med nastalimi in zbranimi količinami v posameznih letih pa domnevamo, da so posledica nepopolnega zajema poročevalcev, zlasti povzročiteljev (leto 2000 je prvo poročevalsko leto), prav tako niso bili dolžni poročati tisti, katerih letna količina nastalih odpadnih olj je bila manjša od 20 kg oziroma 5 kg (sprememba Pravilnika o ravnanju z odpadki, Ur. l. RS, št. 13/03). V določenem letu je lahko količina zbranih odpadnih olj nekaj višja od količine nastalih odpadnih olj zaradi začasnega in predhodnega skladiščenja.
V prihodnje se pričakuje podobno gibanje količin nastajanja odpadnih olj, kot ga je bilo opaziti v zadnjih treh letih. Cilj – 30% zbranega odpadnega olja, glede na količino olja danega na trg z dajatvami, je bil dosežen že v letih 2007 – 2009. V prihodnjih letih je za pričakovati, da bo ta cilj ravno tako dosežen, pričakuje pa se tudi večanje količin predelanega odpadnega olja, glede na količine odstranjenega odpadnega olja.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Operativnem programu ravnanja z odpadnimi olji za obdobje od 2003 do konca 2006.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatkovna zbirka o ravnanju z odpadki, ARSO ter javne evidence CURS in DURS – podatki o okoljski dajatvi zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, kontaktna oseba: Barbara Štravs - Grilc
Datum zajema podatkov za kazalec: 30.11.2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: V Sloveniji se temeljni sistem za zbiranje, predelavo in odstranjevanje odpadnih olj upošteva že od leta 1998. Glavne usmeritve in zahteve za izdelavo programa ukrepov glede ravnanja z odpadnimi olji navajajo veljavni slovenski predpisi, predvsem Uredba o odstranjevanju odpadnih olj (Ur. l. RS, št. 25/08, začetek veljavnosti marca 2008), ki je usklajena z EU-direktivo o odstranjevanju odpadnih olj in Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08, začetek veljavnosti april 2008). V letu 2007 in prej, pa sta bila na tem področju še veljavna predpisa Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Ur. l. RS, št. 85/98 in 50/01) in Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 45/00, 20/01, 13/03, in 41/04 – ZVO – 1), ki pa sta bila leta 2008 nadomeščena z obema zgoraj omenjenima uredbama.
Povezavo med mazalnimi olji in tekočinami, danimi na trg (surovino in/ali produktom) in odpadnimi olji (odpadkom) pa predstavlja Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin (Ur.l. RS, št. 53/05). Za mazalna olja in tekočine, ki so dana na trg mora onesnaževalec, ki ta produkt da na trg, plačati okoljsko dajatev, za pobiranje katere je pristojen CURS.
Uporabljeni so podatki iz podatkovne zbirke o ravnanju z odpadki Ministrstva za okolje in prostor – Agencija RS za okolje, ki temeljijo na letnih poročilih povzročiteljev odpadnih olj, zbiralcev odpadnih olj, predelovalcev odpadnih olj in odstranjevalcev odpadnih olj, poslanih na Agencijo Republike Slovenije za okolje. Podatki o nastajanju se zbirajo na podlagi Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08) (do leta 2008 po Pravilniku o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 45/00, 20/01, 13/03, in 41/04 – ZVO – 1). Ta določa, da mora povzročitelj odpadkov, pri katerem v posameznem koledarskem letu nastane najmanj 5 kg (do leta 2002 pa 20 kg) nevarnih odpadkov, dostaviti ministrstvu (Agenciji RS za okolje) poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi. Podatki o zbiranju so se zbirali na podlagi Pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji (Ur. l. RS, št. 85/98 in 50/01), od leta 2008 dalje pa se zbirajo na podlagi Uredbe o odstranjevanju odpadnih olj (Ur. l. RS, št. 25/08) oz. Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08). Omenjena poročila morajo zavezanci poslati Agenciji Republike Slovenije za okolje do 31. marca tekočega leta, s podatki za preteklo koledarsko leto. Po tej uredbi mora vsakdo, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadna olja, zagotoviti njihov zajem in tako hrambo, da ne predstavlja tveganja za okolje, nato pa jih oddati za to registriranemu zbiralcu, ki zagotovi njihovo predelavo ali odstranitev. Poročila o nastajanju nevarnih odpadkov se vnesejo v zbirko podatkov. Na podlagi poročil o zbiranju odpadkov pa se izdela letno poročilo o zbiranju odpadnih olj. Preveri se vsebina vsakega pridobljenega in izpolnjenega obrazca o nastajanju nevarnih odpadkov. Vsebina poročil o zbiranju odpadnih olj se preveri na Agenciji Republike Slovenije za okolje.
Količina mazalnih olj in tekočin danih na trg za katere je bilo potrebno plačati okoljsko dajatev je razlika med količinami mazalnih olj in tekočin, ki so bile proizvedene v RS, pridobljene iz drugih držav članic EU ali uvožene v RS iz tretjih držav in količino mazalnih olj in tekočin, ki so bile oproščene okoljske dajatve. Javno evidenco o teh količinah vodi Ministrstvo za finance, CURS, zakonska podlaga za okoljsko dajatev pa je Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin (Ur.l. RS, št. 53/05).
Po določbah zakonskih aktov, ki veljajo za ravnanje z odpadki, so odpadna olja nevarni odpadki in jih je prepovedano mešati z drugimi nevarnimi in nenevarnimi odpadki. Povzročitelj mora svoje odpadno olje obvezno oddati zbiralcem, razen če ima sam dovoljenje za odstranjevanje oziroma predelavo odpadnih olj. Imetniki odpadnih olj jih lahko oddajo v zbiralnice, na ustrezna prevzemna mesta ali v zbirne centre zbiralcev odpadnih olj. Zbiranje lahko izvajajo le tisti, ki imajo ustrezno dovoljenje ministrstva. Vsak zbiralec mora imeti zbirni center in mora za zbrano odpadno olje zagotoviti predelavo ali odstranitev. Vendar v praksi prihaja do primerov, ko povzročitelji odpadno olje oddajajo direktno predelovalcem / odstranjevalcem, brez posredovanja zbiralcev. Zato pri podatkih za nekatera leta prihaja do večjih količin predelanih kot pa zbranih količin odpadnih olj.
Predelava odpadnih olj ima prednost pred odstranjevanjem, če obstajajo tehnične možnosti in če stroški predelave niso nesorazmerno višji od stroškov odstranitve. K predelavi se prišteva tudi energetska izraba odpadnega olja – sosežig po postopku predelave R1. Natančnejšo analizo ravnanja z odpadnimi olji v Sloveniji smo do konca l. 2007, ko sta bila še veljavna zakonska akta na tem področju Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji in Pravilnik o ravnanju z odpadki izvajali le za 18 klasifikacijskih številk odpadnih olj iz skupine 13-Oljni odpadki in odpadki tekočih goriv (razen jedilnih olj iz točk 05 in 12), v Klasifikacijskem seznamu odpadkov, ki je priloga 7 uredbe o ravnanju z odpadki (pri teh naštetih odpadnih oljih ni prisotnega prevladujočega deleža vode in za zbiranje le-teh je bilo potrebno imeti dovoljenje ministrstva za zbiranje odpadnih olj). Z l. 2008 pa se je začelo analizirati tudi ravnanje z odpadnimi olji, ki se v klasifikacijskem seznamu odpadkov nahajajo v skupini 12-Odpadki iz postopkov oblikovanja ter fizikalne in mehanske površinske obdelave kovin in plastike (3 klasifikacijske številke). Odpadna olja pa, ki vsebujejo primesi PCB (polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov), se pa v skladu z določbami 13. člena Uredbe o odstranjevanju odpadnih olj ne smejo regenerirati ali sosežigati/sežigati, ampak se jih odstranjuje kot nevaren odpadek v tujini (Francija, Avstrija, Nemčija), v skladu z Uredbo o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (Ur. l. RS, št. 34/08 in 9/09).
Metodologija obdelave podatkov:Podatki o količini odpadnih olj danih na trg, nastali in zbrani količini ter ravnanju z odpadnimi olji so predstavljeni v tonah. Količine zbranih odpadnih olj glede na količine olj danih na trg z dajatvami so prikazane z deleži.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Razlike med nastalimi in zbranimi količinami v posameznih letih so posledica nepopolnega zajema poročevalcev, zlasti povzročiteljev.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1