[VD12] Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda
Ključno sporočilo
Dobro kemijsko stanje je določeno za skoraj 95 % vodnih teles površinskih voda, slabo kemijsko stanje pa za sedem vodnih teles – Sava pri Vrhovem zaradi živega srebra,, Krka pri Otočcu in vodna telesa morja zaradi tributilkositrovih spojin. V splošnem slovenske površinske vode niso obremenjene s prednostnimi oz. prednostno nevarnimi snovmi.
Dobrega ekološkega stanja oz. dobrega ekološkega potenciala ne dosega 59 (38,1 %) vodnih teles površinskih voda. Od tega sta vodni telesi Kamniška Bistrica Študa – Dol in Cerkniščica razvrščeni v zelo slabo stanje.
Definicija
Kazalec predstavlja kemijsko in ekološko stanje površinskih voda, kot ga je potrebno ocenjevati v skladu z vodno direktivo. Z uvedbo vodne direktive so se spremenili kriteriji in način ocenjevanja kakovosti voda, zato te ocene niso primerljive z ocenami pred letom 2006, ki jih je podajal kazalec VD04 Kakovost vodotokov.
Kemijsko stanje predstavlja obremenjenost površinskih voda glede na vsebnost prednostnih in prednostno nevarnih snovi. Med te snovi spadajo npr. atrazin, benzen, kadmij, živo srebro, ogljikov tetraklorid, itd. Skupno šteje seznam 33 snovi, za katere so določeni okoljski standardi kakovosti.
Ekološko stanje je izraz kakovosti strukture in delovanja vodnih ekosistemov, povezanih s površinskimi vodami. Ocenjevanje poteka na osnovi bioloških elementov kakovosti, splošnih fizikalno-kemijskih elementov in hidromorfoloških elementov, ki podpirajo biološke elemente kakovosti ter posebnih onesnaževal, ki se odvajajo v vodno okolje.
V kazalcu je predstavljena ocena kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda v obdobju 2006-2008, ki je bila pripravljena za Načrt upravljanja voda.
Grafi
Ocena stanja za Načrt upravljanja voda, Agencija RS za okolje, 2010
| 2006-2008 | ||
|---|---|---|
| dobro stanje | % vodnih teles | 94.8 |
| slabo stanje | % vodnih teles | 4.5 |
| neocenjeno | % vodnih teles | 0.6 |
Ocena stanja za Načrt upravljanja voda, Agencija RS za okolje, 2010
Ocena stanja za Načrt upravljanja voda, Agencija RS za okolje, 2010
| skupna ocena 2006-2008 | ||
|---|---|---|
| zelo dobro | % vodnih teles | 7.1 |
| dobro | % vodnih teles | 44.5 |
| zmerno | % vodnih teles | 26.5 |
| slabo | % vodnih teles | 4.5 |
| zelo slabo | % vodnih teles | 1.3 |
| ne dosega dobrega ekološkega potenciala | % vodnih teles | 5.8 |
| neocenjeno | % vodnih teles | 10.3 |
Ocena stanja za Načrt upravljanja voda, Agencija RS za okolje, 2010
Cilji
- doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda do leta 2015
- preprečevanje nadaljnega slabšanja stanja voda oz. varovanje in izboljševanje vodnega okolja
- zmanjševanje oz. postopno odpravljanje emisij in odvajanja prednostno nevarnih snovi v vodno okolje z izvajanjem posebnih ukrepov.
Komentar
Kemijsko stanje površinskih voda je ocenjeno v skladu s kriteriji za oceno kemijskega stanja v Uredbi o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št.14/09). V prvi fazi je bilo določeno kemijsko stanje za posamezno leto v obdobju od 2006 do 2008, nato pa je bila pripravljena skupna ocena kemijskega stanja za vodno telo v triletnem obdobju. Za vsako oceno kemijskega stanja je podana tudi raven zaupanja ocene kemijskega stanja.
Dobro kemijsko stanje je ugotovljeno za 147 vodnih teles površinskih voda, slabo kemijsko stanje pa je ugotovljeno za 7 vodnih teles. Eno vodno telo (Škocjanski zatok) ni ocenjeno, ker so na območju naravnega rezervata v tem obdobju potekala prostorsko-ureditvena dela.
Za vodno telo Sava Vrhovo - Boštanj na merilnem mestu Vrhovo je vzrok za slabo kemijsko stanje preseganje okoljskega standard kakovosti za živo srebro. Analize živega srebra so se izvedle v operativnem monitoringu leta 2007 s pogostostjo 4 analize letno. Za povečanje ravni zaupanja ocene slabega kemijskega stanja zaradi živega srebra se je pogostost vzorčenja v letu 2008 povečala na 12 analiz na leto. Z analizami v letu 2008 je bilo dokončno potrjeno in določeno slabo kemijsko stanje z visoko ravnijo zaupanja.
Zaradi preseganja okoljskega standarda kakovosti za tributilkositrove spojine pa je bilo določeno slabo kemijsko stanje na vodnem telesu Krka Soteska – Otočec, na merilnem mestu Otočec. Tributilkositrove spojine so bile vključene v program monitoringa v letu 2007 in 2008 s pogostostjo 12 analiz na leto. Od 12-ih analiz v letu 2008 je bilo 10 rezultatov manjših od meje zaznavnosti (LOD), dva rezultata analiz pa sta pokazala visoko koncentracijo tributilkositrovih spojin v vodi v Krki pod Novim mestom. Letna povprečna vrednost tributilkositrovih spojin je znašala 0,0016 μg TBT/L in tako presegla okoljski standard za letno povprečje, ki znaša 0,0002 TBT μg/L. Vir onesnaženja s tributilkositrovimi spojinami je bila poskusna proizvodnja, kjer se je ta snov uporabljala in ob praznjenju čistilne naprave v avgustu 2008 prekomerno onesnažila Krko. Na merilnem mestu Krka Otočec se monitoring teh spojin nadaljuje.
S tributilkositrovimi spojinami je čezmerno obremenjeno tudi slovensko morje. V preteklosti so se te snovi uporabljale kot biocidi v premazih za zaščito proti obraščanju ladij, od leta 2003 dalje pa so v državah Evropske skupnosti tributilkositrove spojine za ta namen prepovedane, razen za vojne ladje, plovne propomočke ali druge ladje, ki so v lasti ali uporabi države in se uporabljajo za državne negospodarske namene. Čezmerna onesnaženost slovenskega morja s tributilkositrovimi spojinami je lahko posledica čezmejnega onesnaževanja in torej rabe teh snovi v drugih državah, ki ležijo ob Jadranskem morju ali pa prevelike rabe teh snovi v preteklosti. Za kakršnokoli natančnejšo interpretacijo bi vsekakor potrebovali tudi podatke o situaciji v drugih državah, ki ležijo ob Jadranskem morju.
Ekološko stanje površinskih voda za obdobje 2006-2008 je prikazano na slikah VD12-3 in VD12-4. Vodna telesa površinskih voda v 59-ih primerih (38,1 %) ne dosegajo dobrega ekološkega stanja oz. dobrega ekološkega potenciala. Dve vodni telesi (1,3 %) sta razvrščeni v zelo slabo (VT Kamniška Bistrica Študa – Dol in VT Cerkniščica), sedem (4,5 %) v slabo in 50 (32.3 %) v zmerno ekološko stanje oz. zmeren ali slabši ekološki potencial. Okoljske cilje dosega 80 vodnih teles (51,6 %), od tega jih je 11 (7,1 %) razvrščeno v zelo dobro, 69 (44,5 %) pa v dobro stanje. Ekološkega stanja nismo določili šestnajstim (10,3 %) vodnim telesom, od tega jih je 10 kandidatov za močno preoblikovano vodno telo (kMPVT), 4 umetna vodna telesa (UVT) ter VT Ložnica povirje – Slovenska Bistrica, ki nima določenega tipa. V VT Teritorialno morje ekološkega stanja ni potrebno določati. Na sliki VD12-3 so prikazani deleži vodnih teles površinskih voda v posameznih razredih ekološkega stanja za obdobje 2006-2008.
Monitoring bioloških elementov kakovosti, ki večinoma določajo končno oceno ekološkega stanja, se je v skladu z vodno direktivo začel izvajati šele v letu 2006. Zaradi majhnega števila podatkov je raven zaupanja ocene ekološkega stanja v mnogih primerih nizka. Za prihodnje načrte upravljanja bo ob ustreznih monitoring programih na voljo več podatkov, s tem pa se bo zvišala tudi raven zaupanja. Poleg tega bo v prihodnje vse metode razvrščanja treba interkalibrirati tudi na evropski ravni in s tem potrditi v prvem načrtu določeno ekološko stanje ter povečati raven zaupanja.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Okvirna direktiva o vodah, (2000/60/ES), Direktiva o okoljskih standardih kakovosti, (2008/105/ES), Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, 14/09, 98/10)
Vir: Ocena stanja za Načrt upravljanja voda
Izvorna baza podatkov oz. vir: Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda), Irena Cvitanič, Brigita Jesenovec, Bernarda Rotar, Maja Sever
Datum zajema podatkov za kazalec: december 2010
Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo skldno z letnimi programi monitoringa stanja površinskih voda (nadzorni in operativni monitoring), ocena kemijskega in ekološkega stanja pa se izvede enkrat v obdobju načrta upravljanja voda (praviloma šestletno obdobje).
Kemijsko stanje vodnih teles površinskih voda se je ugotavljalo postopoma, v obdobju od leta 2006 do 2008. Na 31 merilnih mestih je potekal nadzorni monitoring, na ostalih merilnih mestih pa operativni monitoring. V nadzornem monitoringu so bili v program vključeni vsi parametri za določitev kemijskega stanja, v okviru operativnega monitoringa pa le tisti parametri in na tistih vodnih telesih, za katera po Uradnih evidencah Agencije RS za okolje o emisijah snovi in toplote v vodno okolje, obstajajo podatki o emisijah prednostnih in prednostno nevarnih snovi v vode.
Za ovrednotenje ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda so bili uporabljeni biološki elementi kakovosti, podporni splošno fizikalno-kemijski parametri in posebna onesnaževala. Od bioloških elementov kakovosti sta bila na celinskih vodah uporabljena dva biološka elementa kakovosti: bentoški nevretenčarji ter fitobentos in makrofiti, na morju pa trije: fitoplankton, bentoški nevretenčarji ter makroalge. V okviru nadzornega monitoringa je bilo na rekah izvedeno tudi vzorčenje rib, vendar te v oceni ekološkega stanja niso bile upoštevane, saj metodologija za ocenjevanje ekološkega stanja na osnovi rib še ni izdelana.
Metodologija obdelave podatkov: Ocena stanja je podana na osnovi metodologij, predpisanih v nacionalni zakonodaji.
Kemijsko stanje površinskih voda določa Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, 14/09, 98/10), ki povzema Direktivo 2008/105 ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
Za oceno kemijskega stanja površinskih voda so bili upoštevani podatki od leta 2006 do 2008. V oceni so bili upoštevani vsi podatki, ki imajo meje zaznavnosti (LOD) nižje ali enake od okoljskih standardov kakovosti (LP - OSK). Parametri, za katere so bili LOD-ji višji od okoljskega standarda kakovosti, v oceno niso bili vključeni. Za leto 2006 so bili tako iz ocene kemijskega stanja površinskih voda izključeni parametri: trifluralin, tributilkositrove spojine, klorpirifos ter vsota benzo(ghi)perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena, za leto 2007 tributilkositrove spojine ter vsota benzo(ghi)perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena, za leto 2008 pa vsota benzo(ghi)perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena.
Za ovrednotenje ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda so uporabljeni kriteriji iz Uredbe o stanju površinskih voda (Uradni list RS, 14/09) in Pravilnika o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, 10/09). Razvrščanje vodnih teles površinskih voda v pet razredov ekološkega stanja: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo ekološko stanje je bilo izvedeno z biološkimi elementi kakovosti, s podpornimi splošnimi fizikalno-kemijskimi elementi kakovosti in posebnimi onesnaževali. Pri kombiniranju elementov za razvrstitev vodnih teles je bilo uporabljeno pravilo „slabši določi stanje”. Ob vsaki oceni ekološkega stanja je podana tudi raven zaupanja. Za močno preoblikovana vodna telesa površinskih voda, ki se jim zaradi rabe kategorija ne spremeni, je ocenjeno ali dosegajo dober ekološki potencial ali ne.
Ekološko stanje celinskih voda je glede na obremenitve ovrednoteno po treh modulih: trofičnost, saprobnost in hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost – HMS/SD (vsa vodna telesa po modulu HMS/SD še niso razvrščena, saj za vse ekološke tipe rek še ni razvitih metod vrednotenja). Za močno preoblikovana vodna telesa rek, ki se jim zaradi rabe kategorija ne spremeni, smo ocenili ali dosegajo dober ekološki potencial ali ne. Pri tem smo uporabili pravilo, da je za modul hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost mejna vrednost med dobrim in zmernim ekološkim potencialom enaka mejni vrednosti med zmernim in slabim ekološkim stanjem izhodiščnega tipa reke. Kandidatom za močno preoblikovana vodna telesa (kMPVT) in umetnim vodnim telesom (UVT) ekološkega stanja oz. ekološkega potenciala še nismo določili. Prav tako nismo določili ekološkega stanja VT Ložnica povirje – Slovenska Bistrica, ker nima določenega tipa ter VT Teritorialno morje, ki ni priobalno vodno telo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in pomanjkljivosti kazalca: ocena stanja se podaja prvič za triletno obdobje 2006 – 2008, ni primerljiva z ocenami v preteklosti
- Ustreznost, točnost, robustnost, negotovost: zanesljivost ocene kemijskega in ekološkega stanja je podana z ravnijo zaupanja
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki se nanašajo le na obdobje 2006 – 2008
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije niso izdelane
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Ustreznost: 2
Točnost: 2
Časovna popolnost: 2
Prostorska popolnost: 2
Podatki za druge države:
http://ec.europa.eu/environment/water/water-framework/links/index_en.htm
http://www.wfd-croatia.eu/templates/naslovnaHrv.asp?sifraStranica=426