Raven intenzifikacije kmetijstva v Sloveniji je zmerna in predvsem poteka v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Število glav velike živine (GVŽ) na ha kmetijske zemlje v obdelavi kot najbolj agregatni kazalec proizvodne intenzivnosti je stabilno, obremenitev se je v obdobju 2000 - 2007 celo nekoliko zmanjšala. Medtem ko se pri delovno intenzivnih usmeritvah (prireja mleka) dolgoročna intenzivnost, merjena s povprečno mlečnostjo, zmerno povečuje, pa pri delovno ekstenzivnih usmeritvah (pridelava pšenice oziroma koruze), že dalj časa ostaja na povprečno enaki ravni.
Intenzifikacija kmetijstva je proces, ki posledično zmanjšuje proizvodne stroške na enoto kmetijskega proizvoda. Proizvodni stroški so funkcija stroškov dela, zemljišč in kapitala. Kapitalsko intenzivno kmetijstvo se razvije tam, kjer je razpoložljivost dela in predvsem zemljišč omejena (Belgija, Nizozemska). Kjer sta omejena kapital in zemljišča, se je razvilo delovno intenzivno kmetijstvo (Indija, Kitajska), kjer pa sta omejena kapital in delo, se je razvilo kmetijstvo, ki za svoj razvoj potrebuje veliko zemljišč (Argentina). Vsaka od teh treh oblik intenzifikacije ima različne vplive na okolje, naravo in socialno sestavo podeželskih območij.
Kazalec za opredelitev intenzivnosti kmetijstva je prikazan z:
- deležem in trendom kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo oziroma s pridelavo pšenice in koruze,
- obtežbo oziroma številom glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU),
- gibanjem proizvodnje mleka oziroma pšenice in koruze za zrnje na hektar.
Kazalec je opredeljen in izračunan tako, da dopolnjuje kazalec specializacija in diverzifikacija kmetijstva. Zaradi pomanjkljivih in neustreznih podatkov o višini neposrednih stroškov (za gnojila, zaščitna sredstva) pri posamezni proizvodni usmeritvi (knjigovodski podatki FADN) ni bilo mogoče prikazati sestave in razvojnega gibanja gospodarstev in njihovih površin po stroškovnih tipih.
Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008.
GVŽ | pšenica | koruza | ||
---|---|---|---|---|
število oz. površina na gospodarstvo | indeks 2007/2000 (2000=100) | 111.5 | 122.6 | 132.7 |
skupno št. ali površina | indeks 2007/2000 (2000=100) | 92.1 | 103.2 | 85.2 |
število gospodarstev | indeks 2007/2000 (2000=100) | 82 | 54.8 | 64.3 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008.
Ovce | Prašiči | Govedo | Koze | Konji | GVŽ – skupaj | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Glav/gospodarstvo - 2000 | število | 22.2 | 13.5 | 8.9 | 6.2 | 3.1 | 6.1 |
Glav/gospodarstvo - 2003 | število | 22.7 | 15.4 | 10.2 | 7.2 | 3.6 | 6.6 |
Glav/gospodarstvo - 2005 | število | 22.8 | 14.9 | 10.6 | 7.5 | 3.8 | 6.3 |
Glav/gospodarstvo - 2007 | število | 22.9 | 17.2 | 11.6 | 8.4 | 3.9 | 6.8 |
Št. gospodarstev - 2000 | število | 4330 | 44623 | 56097 | 4775 | 4634 | 77501 |
Št. gospodarstev - 2003 | število | 5281 | 39484 | 46736 | 3974 | 4728 | 68829 |
Št. gospodarstev - 2005 | število | 5747 | 33945 | 43675 | 4108 | 5128 | 66909 |
Št. gospodarstev - 2007 | število | 5923 | 31690 | 40842 | 4133 | 5081 | 63549 |
Št. glav - 2000 | število | 96027 | 601953 | 499546 | 29385 | 14407 | 470498 |
Št. glav - 2003 | število | 119631 | 607881 | 478331 | 28690 | 16879 | 456167 |
Št. glav - 2005 | število | 131126 | 505161 | 461224 | 30826 | 19249 | 421587 |
Št. glav - 2007 | število | 135887 | 544405 | 472363 | 34593 | 19623 | 433382 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008.
2000 | 2003 | 2005 | 2007 | ||
---|---|---|---|---|---|
Pšenica | ha/gospodarstvo | 1.24 | 1.4 | 1.36 | 1.52 |
Koruza | ha/gospodarstvo | 1.07 | 1.22 | 1.24 | 1.42 |
Pšenica | število gospodarstev | 30857 | 25460 | 21980 | 20917 |
Pšenica | ha | 38190 | 35585 | 29845 | 31861 |
Koruza | število gospodarstev | 44826 | 36141 | 34212 | 28844 |
Koruza | ha | 48009 | 44137 | 42369 | 40905 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008; Eurostat, 2008.
Belgija | Slovenija | Avstrija | Grčija | ||
---|---|---|---|---|---|
GVŽ/ha KZU - 2000 | GVŽ/ha KZU | 3.13 | 0.97 | 0.79 | 0.71 |
GVŽ/ha KZU - 2003 | GVŽ/ha KZU | 2.84 | 0.94 | 0.77 | 0.66 |
GVŽ/ha KZU - 2005 | GVŽ/ha KZU | 2.8 | 0.87 | 0.75 | 0.62 |
GVŽ/ha KZU - 2007 | GVŽ/ha KZU | 2.76 | 0.89 | 0.78 | 0.61 |
Štev. GVŽ - 2000 | število | 4359330 | 470498 | 2673930 | 2540110 |
Štev. GVŽ - 2003 | število | 3956250 | 456167 | 2508220 | 2628970 |
Štev. GVŽ - 2005 | število | 3884560 | 421587 | 2453730 | 2479650 |
Štev. GVŽ - 2007 | število | 3787770 | 433382 | 2473240 | 2430620 |
ha KZU - 2000 | ha | 1393780 | 485879 | 3388230 | 3583190 |
ha KZU - 2003 | ha | 1394400 | 486473 | 3257220 | 3967770 |
ha KZU - 2005 | ha | 1385580 | 485432 | 3266240 | 3983790 |
ha KZU - 2007 | ha | 1374430 | 488774 | 3189110 | 3967770 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008, 2011; Eurostat, 2011
2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Krave molznice - Slovenija | število | 140236 | 135805 | 139980 | 130711 | 134009 | 120273 | 112510 | 116391 | 113400 | 113100 |
Namolzeno mleko - Slovenija | t | 648628 | 652835 | 727639 | 661651 | 650400 | 659031 | 642262 | 666472 | 653700 | 625500 |
Povp. mlečnost - Slovenija | kg/kravo | 4351 | 4655 | 5358 | 4727 | 4976 | 4918 | 5340 | 5924 | 5765 | 5531 |
Krave molznice - Avstrija | število | 621002 | 597981 | 588971 | 557877 | 538000 | 534400 | 527400 | 524500 | 530200 | 533000 |
Namolzeno mleko - Avstrija | t | 2660800 | 2653656 | 2648846 | 2644300 | 2616770 | 2621060 | 2673640 | 2661390 | 2705000 | 2709000 |
Povp. mlečnost - Avstrija | kg/kravo | 4285 | 4438 | 4497 | 4740 | 4864 | 4905 | 5069 | 5074 | 5102 | 5083 |
Krave molznice - Belgija | število | 629396 | 611315 | 591006 | 572135 | 570600 | 548200 | 531900 | 524300 | 517800 | 517700 |
Namolzeno mleko - Belgija | t | 3124479 | 3088136 | 2894654 | 2828833 | 2845270 | 2867810 | 2836930 | 2878640 | 2849000 | 2954000 |
Povp. mlečnost - Belgija | kg/kravo | 4964 | 5052 | 4898 | 4944 | 4986 | 5231 | 5334 | 5490 | 5502 | 5706 |
Krave molznice - Grčija | število | 180000 | 172000 | 152000 | 149000 | 150000 | 152300 | 167800 | 150000 | 154000 | 145000 |
Namolzeno mleko - Grčija | t | 669500 | 706000 | 678100 | 661400 | 687000 | 660000 | 669700 | 716200 | 690000 | 684000 |
Povp. mlečnost - Grčija | kg/kravo | 3719 | 4105 | 4461 | 4439 | 4580 | 4334 | 3991 | 4775 | 4481 | 4717 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008, 2011; Eurostat, 2011.
2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Površina pšenice - Slovenija | ha | 38190 | 39335 | 35729 | 35585 | 32385 | 30059 | 32083 | 32040 | 35413 | 34534 |
Pridelek pšenice - Slovenija | t | 162559 | 181083 | 174868 | 122920 | 146829 | 141293 | 134449 | 133339 | 160297 | 135905 |
Povp. pridelek pšenice - Slovenija | t/ha | 4.26 | 4.6 | 4.89 | 3.45 | 4.53 | 4.7 | 4.19 | 4.16 | 4.53 | 3.94 |
Površina pšenice - EU-27 | 000 ha | 26680 | 26472 | 27055 | 24734 | 26651 | 26477 | 24859 | 24835 | ||
Pridelek pšenice - EU-27 | 000 t | 132541 | 126062 | 133385 | 111443 | 149085 | 135179 | 126580 | 120144 | ||
Povp. pridelek pšenice - EU-27 | t/ha | 4.97 | 4.76 | 4.93 | 4.51 | 5.59 | 5.11 | 5.09 | 4.84 | ||
Površina pšenice - Avstrija | ha | 293806 | 287777 | 288764 | 272001 | 290200 | 289000 | 284600 | 293000 | 296800 | 309000 |
Pridelek pšenice - Avstrija | t | 1312962 | 1508283 | 1434208 | 1191380 | 1191380 | 1718800 | 1453100 | 1396300 | 1689700 | 1523400 |
Povp. pridelek pšenice - Avstrija | t/ha | 4.47 | 5.24 | 4.97 | 4.38 | 4.11 | 5.95 | 5.11 | 4.77 | 5.69 | 4.93 |
Površina pšenice - Belgija | ha | 213141 | 181042 | 202420 | 199319 | 213000 | 213800 | 210400 | 210000 | 211500 | |
Pridelek pšenice - Belgija | t | 1687618 | 1457396 | 1675000 | 1692900 | 1913100 | 1799400 | 1719500 | 1645300 | 1978100 | |
Povp. pridelek pšenice - Belgija | t/ha | 7.92 | 8.05 | 8.27 | 8.49 | 8.98 | 8.42 | 8.17 | 7.83 | 9.35 | |
Površina pšenice - Grčija | ha | 832800 | 931100 | 890300 | 851300 | 838800 | 845500 | 685000 | 632000 | 657100 | 698000 |
Pridelek pšenice - Grčija | t | 1858000 | 1830400 | 1783000 | 1631700 | 1773700 | 1761000 | 1576300 | 1403200 | 1939300 | 1830000 |
Povp. pridelek pšenice - Grčija | t/ha | 2.23 | 1.97 | 2 | 1.92 | 2.11 | 2.08 | 2.3 | 2.22 | 2.95 | 2.62 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008, 2011; Eurostat, 2011.
2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Površina koruze - Slovenija | ha | 48009 | 47571 | 45525 | 44137 | 45996 | 42369 | 39839 | 40906 | 43698 | 38611 |
Pridelek koruze - Slovenija | t | 282393 | 257546 | 371365 | 224223 | 357621 | 351168 | 276106 | 308259 | 319902 | 302600 |
Povp. pridelek koruze - Slovenija | t/ha | 5.88 | 5.41 | 8.16 | 5.08 | 7.78 | 8.29 | 6.93 | 7.54 | 7.32 | 7.84 |
Površina koruze - EU-27 | 000 ha | 9435.2 | 9595.7 | 9360.3 | 9786.6 | 10110.3 | 8953.4 | 8511.8 | 8288.9 | ||
Pridelek koruze - EU-27 | 000 t | 51369 | 61061.1 | 59992.1 | 52287.2 | 71444.7 | 62795.9 | 55382.5 | 48298 | ||
Povp. pridelek koruze - EU-27 | t/ha | 5.44 | 6.36 | 6.41 | 5.34 | 7.07 | 7.01 | 6.51 | 5.83 | ||
Površina koruze - Avstrija | ha | 164057 | 171420 | 172230 | 173306 | 178700 | 167200 | 159300 | 170900 | 194100 | 178500 |
Pridelek koruze - Avstrija | t | 1617535 | 1493010 | 1666605 | 1452054 | 1653700 | 1724800 | 1471700 | 1696500 | 2147200 | 1890500 |
Povp. pridelek koruze - Avstrija | t/ha | 9.86 | 8.71 | 9.68 | 8.38 | 9.25 | 10.32 | 9.24 | 9.93 | 11.06 | 10.59 |
Površina koruze - Belgija | ha | 35783 | 40555 | 47392 | 52723 | 52200 | 54300 | 56500 | 58200 | ||
Pridelek koruze - Belgija | t | 397375 | 460874 | 530700 | 554700 | 637800 | 634100 | 575900 | 698900 | 858800 | 808100 |
Povp. pridelek koruze - Belgija | t/ha | 11.11 | 11.36 | 11.2 | 10.52 | 12.22 | 11.68 | 10.19 | 12.01 | ||
Površina koruze - Grčija | ha | 208200 | 210000 | 225300 | 249800 | 251400 | 241000 | 179000 | 198600 | 240000 | 240000 |
Pridelek koruze - Grčija | t | 1850000 | 1900000 | 2002000 | 2205700 | 2210000 | 2169000 | 1646800 | 1767500 | 2472000 | 2352000 |
Povp. pridelek koruze - Grčija | t/ha | 8.89 | 9.05 | 8.89 | 8.83 | 8.79 | 9 | 9.2 | 8.9 | 10.3 | 9.8 |
Popis kmetijskih gospodarstev, 2000.
Intenzifikacija kmetijstva je proces, ki glede na nekatere izkušnje iz preteklosti v nenadzorovanih razmerah lahko predstavlja enega najobsežnejših pritiskov na naravo in okolje. Zaradi teh dejstev postaja ena osrednjih tem v strateških in programskih dokumentih evropske kmetijske in okoljske politike. Direktivi o vodah in nitratih sta ključna okoljska instrumenta, ki omejujeta možne negativne posledice intenzifikacije kmetijstva. Kmetijsko-okoljske vsebine pa so tudi pomemben element reforme kmetijske politike v letu 2003. S tako imenovano navzkrižno skladnostjo in uvajanjem drugih ukrepov za doseganje ekoloških standardov se povečuje pomen varovanja okolja v kmetijstvu. Do finančnih podpor upravičeni kmetje morajo spoštovati predpisane standarde s področij okolja, varne hrane in blaginje živali ter vzdrževati zemljišča glede na dobro kmetijsko prakso. Povečuje se tudi pomen okoljskih vsebin in ukrepov v okviru politike razvoja podeželja.
Več kot 84% vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji se ukvarja z raznimi živinorejskimi proizvodnimi usmeritvami, od tega kar 60 % z govedorejo. Število tistih, ki se ukvarjajo z živinorejo, se je samo v obdobju 2000 –2007 zmanjšalo za skoraj 18 %.
Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo, usmerjeno v živinorejo, po zadnjih podatkih redi skoraj 7 glav velike živine, kar je dobrih 11% več kakor na začetku obravnavanega obdobja. Strukturne spremembe so, zaradi hitre dinamike sprememb pri skupnem številu glav velike živine, še bolj pa pri skupni površini kmetijskih zemljišč v uporabi, zelo neizrazite pri t. i. obtežbi (število glav velike živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi predstavlja enega od najbolj agregiranih kazalcev obremenjevanja okolja). Podobno kakor v drugih državah EU se obtežba tudi v Sloveniji zmanjšuje, samo v obdobju 2000 - 2007 za skoraj 10 %. Prikaz števila glav velike živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na občinski ravni kaže na razmeroma netipično in razpršeno prostorsko porazdelitev območij z različno obtežbo.
Navkljub zelo hitremu upadanju gospodarstev, usmerjenih v prirejo mleka, in nekoliko manj izrazitemu nazadovanju števila krav molznic na teh gospodarstvih skupni obseg proizvodnje z rednim letnim nihanjem še vedno raste. Vzrok je izrazito povečanje koncentracije prireje mleka – povprečno število krav na gospodarstvo se je v obdobju 2000 - 2007 povečalo za več kot 30%, hkrati pa se je povečala intenzivnost prireje.
Povprečna prireja mleka na kravo molznico (mlečnost) se je v sedmih letih povečala za dobrih 1.500 kg ali za 36%. Z več kot 5.000 kg na kravo je Slovenija primerljiva s sosednjo Avstrijo in nekaterimi drugimi državami članicami Evropske unije.
Pšenica in koruza za zrnje sta najpomembnejši poljščini v Sloveniji, z njuno pridelavo pa se je v letu 2007 ukvarjalo 20.917 (pšenica) in 28.844 (koruza) kmetijskih gospodarstev. Ob zmanjševanju števila gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo omenjenih poljščin in razmeroma nespremenljivem obsegu skupne pridelave se izrazito povečuje koncentracija pridelave (povprečna površina pšenice in koruze na gospodarstvo).
Intenzivnost pridelave pšenice, merjena s količino pridelka na hektar, je v Sloveniji na ravni dolgoročnega povprečja za skoraj 1,4 t manjša kakor v EU. Hektarski pridelek se v Sloveniji že več let ne spreminja bistveno. Podobno je pri koruzi, le da je letno nihanje zaradi podnebnih dejavnikov nekoliko izrazitejše.
Podatki za Slovenijo
Cilji in pravne podlage:
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2002. Dernulc, S., Iljaš, U., Kutin, B., Orešnik, I., Cunder, T., Golež, M., Juvančič. Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija 2000 (Rezultati raziskovanj, 15, Kmetijstvo in ribištvo, št. 777). Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 256 str
Statistični urad Republike Slovenije, 2008. Struktura kmetijskih gospodarstev, 1. 6. 2007, SI-STAT, Ljubljana, 30.06 2008
Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Osnovni vir podatkov, po katerih so izračunane vrednosti kazalcev, so strukturni popisi kmetijstva, ki jih izvaja Statistični urad Republike Slovenije in se podobno kakor v drugih državah EU izvajajo na tri leta. Na voljo imamo primerljive podatke za leta 2000, 2003, 2005 in 2007. Medtem ko je bil v letu 2000 izveden popolni popis kmetijstva, ki je zajel več kakor 86.000 kmetijskih gospodarstev, so bili v letih 2003, 2005 in 2007 izvedeni vzorčni popisi.