KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2021 znašal 11 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostajal za 0,7 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2021 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 19 odstotnih točk oz. za približno 2 odstotni točki na leto.

V podjetjih, ki so vključena v EU shemo trgovanja s pravicami do izpustov TGP (EU-ETS), delež OVE v rabi goriv po letu 2017 vztrajno pada. Leta 2021 se je v primerjavi z letom prej znižal za 0,9 odstotne točke na 2 %, kar je najmanj v opazovanem obdobju. V industriji neETS delež OVE precej niha. V obdobju 2010–2021 je bil največji delež, 21,3 %, dosežen leta 2014, najmanjši, 13,8 %, pa leta 2012. Leta 2021 je delež OVE v industriji neETS znašal 19,7 %. Glede na leto prej se je povečal za 2,2 odstotni točki, in sicer predvsem na račun povečanja rabe OVE za 17 %.


Kazalec delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi goriv v industriji opisuje, kako se spreminja delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote*1, in sicer skupno v industriji ter ločeno za industrijo ETS in neETS. Z večjim deležem OVE, ki je lahko posledica tako izvajanja ukrepov za pospeševanje rabe OVE, kot tudi manjše rabe goriv v industriji, se zmanjšujejo izpusti CO2. Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije v industriji.

Opomba:

*1   Električna energija in daljinska toplota sta izvzeti, ker je energetski sektor vključen v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov.


Grafi

Slika PO19-1: Delež OVE v rabi goriv v industriji v obdobju 2015–2021 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2025
Viri:

Statistični urad RS, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Vrednosti kazalca v obdobju 2010–2021 [%] Ciljne vrednosti kazalca [%]
2010
2011
2012
2013
2014
2015 10,92
2016 10,63
2017 10,46
2018 9,66
2019 9,18
2020 9,67 9,67
2021 11,04 11,70
2022 13,74
2023 15,77
2024 17,80
2025 19,84
Slika PO19-2: Delež OVE v rabi goriv v industriji ETS v obdobju 2015–2021 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2025
Viri:

Statistični urad RS, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Vrednosti kazalca v obdobju 2010–2021 [%] Ciljne vrednosti kazalca [%]
2010
2011
2012
2013
2014
2015 3,51
2016 3,55
2017 4,04
2018 3,30
2019 3,15
2020 2,91 2,91
2021 2,02 5,62
2022 8,33
2023 11,04
2024 13,75
2025 16,46
Slika PO19-3: Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS v obdobju 2010–2021 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2025
Viri:

Statistični urad RS, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Vrednosti kazalca v obdobju 2010–2021 [%] Ciljne vrednosti kazalca [%]
2010 17,51
2011 16,77
2012 13,83
2013 15,38
2014 21,26
2015 20,88
2016 19,74
2017 18,67
2018 16,38
2019 16,34
2020 17,58 17,58
2021 19,74 18,83
2022 20,07
2023 21,31
2024 22,55
2025 23,79

Cilji

Leta 2023 je stopila v veljavo Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (EU) 2023/2413*2, ki zahteva, da države članice delež OVE v rabi energije v industriji okvirno povečajo za vsaj 1,6-odstotne točke kot letno povprečje, izračunano za obdobji 2021–2025 in 2026–2030. K temu cilju lahko največ 0,4-odstotne točke prispevata tudi raba odvečne toplote in hladu.

V skladu s trenutno veljavnim Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN)*3 je cilj v industriji do leta 2030 doseči vsaj 30-odstotni delež OVE (vključno z odvečno toploto), v obdobju do leta 2030 pa zagotoviti 1,3-odstotno letno povečanje deleža OVE pri ogrevanju in hlajenju v industriji, vključno z odpadno toploto in hladom. Cilj vsaj 30-odstotnega deleža OVE v industriji ostaja nespremenjen tudi v osnutku predloga posodobitve NEPN*4, povečalo pa se je ciljno letno povečanje deleža OVE pri ogrevanju in hlajenju v industriji, vključno z odpadno toploto in hladom, in sicer na vsaj 3 % letno. Cilj 30-odstotnega deleža OVE v letu 2030 gledamo tudi ločeno za industrijo ETS in neETS. Indikativne ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2030.

Opombe:

*2   https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=OJ:L_202302413#d1e2887-1-1

*3   https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf

*4   https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_posod_jun2023.pdf


Industrija skupno

V industriji je delež OVE leta 2021 predstavljal 11 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostajal za 0,7 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2021 tako ni bil dosežen. Glede na predhodno leto se je delež OVE povečal za 1,4 odstotne točke, in sicer tako zaradi zmanjšanja skupne rabe goriv v industriji za 5,4 %, kot tudi zaradi povečanja rabe OVE za 8 %. V obdobju 2015–2021 se je delež OVE v rabi goriv povečal le malenkostno, za 0,1 odstotne točke. Skupna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote se je pri tem povečala za 5,1 %, raba OVE pa za 6,3 %.

V skupni rabi goriv v industriji so se glede na leto prej povečale poraba tekočih goriv, za 23 %, lesa in lesnih odpadkov, za 8 %, in tudi premoga, za 3 %. Zmanjšale so se poraba odpadkov, za 15 %, zemeljskega plina, za 10 %, in nekoliko tudi poraba utekočinjenega naftnega plina. Absolutno gledano je do največjega zmanjšanja rabe, za 1.950 TJ, prišlo pri zemeljskem plinu, ki je v strukturi energentov tudi leta 2021 predstavljal največji, tokrat 61-odstotni delež (leto prej 65 %). Največ rabe OVE v industriji, skupno tri četrtine, je leta 2021 odpadlo na lesnopredelovalno industrijo (53 %) ter proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov (22 %).

Industrija neETS

V industriiji, ki ni vključena v EU shemo trgovanja s pravicami do izpustov TGP (industrija neETS), je delež OVE leta 2021 predstavljal 19,7 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote, s čimer je bil za 0,9 odstotne točke nad indikativno letno ciljno vrednostjo. Indikativni cilj za leto 2021 je bil tako dosežen. Glede na leto prej se je delež OVE sicer ponovno povečal, za 12 %. Skupna raba goriv v industriji neETS se je leta 2021 povečala za 5 %, kar lahko pripišemo postopnemu okrevanju gospodarstva po pandemiji covid-19, ki je vplivala na rabo energije večino leta 2020, deloma pa tudi še v letu 2021. Raba OVE se je v primerjavi z letom prej povečala bistveno bolj, za 17 %, zato se je povečal tudi delež OVE.

Od leta 2010 se je delež OVE povečal za 13 %, pri čemer se je skupna raba goriv povečala za 33 %, raba OVE pa za polovico. Glede na leto 2015 se je raba goriv v industriji neETS povečala za 26 %, raba OVE pa le za 19 %, kar je v obdobju 2015–2021 povzročilo zmanjšanje deleža OVE za 5 %. Največji delež je bil sicer z 21,3 % dosežen leta 2014.

V skupni rabi goriv v industriji neETS so se glede na leto prej povečale poraba odpadkov, za 40 %, lesa in lesnih odpadkov, za 17 %, tekočih goriv, za 16 %, ter utekočinjenega naftnega plina, za 4 %, zmanjšala pa se je poraba premoga, za 26 %. Absolutno gledano je do največjega povečanja rabe, za 410 TJ, prišlo pri lesu in lesnih odpadkih. Največji delež v strukturi energentov je tudi leta 2021 z 58 % predstavljal zemeljski plin.

Največ rabe OVE je v industriji neETS odpadlo na lesnopredelovalno industrijo (58 %), proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov (24 %), proizvodnjo živil (3 %) in proizvodnjo pohištva (2 %). Glede na predhodno leto je prišlo do največjega povečanja rabe OVE v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov, in sicer za 247 TJ.

Industrija ETS

V nasprotju z industrijo neETS se v industriji, ki je vključena v EU shemo trgovanja s pravicami do izpustov TGP (industrija ETS), delež OVE od leta 2017 dalje, ko je bila s 4 % dosežena največja vrednost, zmanjšuje. Leta 2021 je delež znašal samo 2 % in se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal za 0,9-odstotne točke. Pri tem se je raba goriv zmanjšala za 14 %, raba OVE pa še bistveno bolj, za 40 %. Da bo Slovenija do leta 2030 dosegla skupni cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE bistveno povečati predvsem v podjetjih, ki so vključena v shemo EU-ETS. Glede na leto 2015 se je delež OVE v industriji ETS zmanjšal za 1,5 odstotne točke, ob tem, da se je raba goriv zmanjšala za 10 %, raba OVE pa skoraj za polovico.

V skupni rabi goriv v industriji ETS so se glede na leto prej zmanjšale poraba utekočinjenega naftnega plina, za 94 %, lesa in lesnih odpadkov, za 40 %, zemeljskega plina, za 18 %, in odpadkov, za 15 %, povečali pa sta se porabi tekočih goriv in premoga. Absolutno gledano je do največjega zmanjšanja rabe, za 1.922 TJ, prišlo pri zemeljskemu plinu, ki je v strukturi energentov leta 2021 predstavljal 65-odstotni delež (leto prej 68 %).

Les in lesni odpadki so bili v industriji ETS kot gorivo v uporabi v panogah C17 (Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja) in C24 (Proizvodnja kovin).


Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji do leta 2030 so povzeti po Direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (EU) 2023/2413, trenutno veljavnem Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) iz leta 2020 ter osnutku predloga posodobitve NEPN iz leta 2023.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatke, potrebne za izračun deleža OVE v rabi goriv v industriji neETS, zbira Statistični urad Republike Slovenije. Podatki niso javno dostopni.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec delež OVE v rabi goriv v industriji neETS (%) je definiran kot razmerje med končno rabo OVE in končno rabo vseh energentov v industriji neETS, brez upoštevanja električne energije in daljinske toplote. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • raba OVE v industriji neETS (GJ) je izračunana iz podatkov SURS o rabi lesa in lesnih odpadkov. V industriji neETS so pri tem vključene dejavnosti B – rudarstvo (brez energetske rabe), C – predelovalna dejavnost in F – gradbeništvo;
  • končna raba energentov v industriji neETS brez električne energije in daljinske toplote (GJ) je izračunana kot razlika med skupno rabo energetskih virov ter rabo električne energije in daljinske toplote v industriji neETS iz podatkov SURS.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Raba OVE v rudarstvu (brez energetske rabe)

GJ

SURS

2010−2021

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

10. 11. 2023

da

Raba OVE v predelovalni dejavnosti

GJ

SURS

2010−2021

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

10. 11. 2023

da

Raba OVE v gradbeništvu

GJ

SURS

2010−2021

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

10. 11. 2023

da

Končna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote v rudarstvu (brez energetske rabe)

GJ

SURS

2010−2021

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

10. 11. 2023

da

Končna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote v predelovalni dejavnosti

GJ

SURS

2010−2021

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

10. 11. 2023

da

Končna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote v gradbeništvu

GJ

SURS

2010−2021

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

10. 11. 2023

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov

Related indicators