Bilančni presežek fosforja (P) v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2024 zmanjšal za 109 %. Zmanjšanje je posledica manjšega vnosa fosforja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter povečevanja odvzema s pridelkom kmetijskih rastlin. Do leta 2003 so bili presežki med 11 in 16 kg P na hektar. Zatem so se rpesežki zmanjšali in so v zadnjem petletnem obdobju dosegli povprečno vrednost +0,4 P na hektar. Realna primerjava bilančnega presežka z drugimi članicami EU ni mogoča. Na voljo so le podatki za 15 držav, s tem da ni podatkov za države, ki so v preteklosti izkazovale največje presežke.

V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je dobra tretjina povprečja držav Evropske unije (EU-27), ki znaša 22 arov njiv na prebivalca (podatki za leto 2023). Ta površina se med leti 2000 in 2023 ni bistveno spremenila, kar kaže na to, da Slovenija ohranja svoj pridelovalni potencial.

Skupno gledano podatki potrjujejo jasno razporeditev zalog ogljika glede na rabo: organska/pozamočvirjena tla in rabe s stalno pokrovnostjo (barjanski travniki, trajni travniki, drevesno-grmovna vegetacija) dosegajo najvišje zaloge (približno 105–190 t/ha, z barjami na vrhu), sledijo ekstenzivni sadovnjaki (okrog 100 t/ha), medtem ko intenzivni sadovnjaki in vinogradi ostajajo v nižjem razponu (približno 59–94 t/ha). Njive so na srednji ravni, a z znaki povečevanja po letu 2020 (113,3 t/ha). Upoštevati je treba, da so nekateri segmenti (npr.

V obdobju 2022-2024 se je zmanjšal delež kmetijskih površin za 0,3 %. Najizraziteje so se zmanjšale površine zemljišč v zaraščanju, njiv in vrtov ter vinogradov, medtem ko so se povečale površine travnikov, manj prisotnih kmetijskih rab ter neobdelanih kmetijskih zemljišč. Pozitivna sprememba v omenjenem obdobju je bila povečan delež travnikov (trajnih in barjanskih travnikov), ki lahko nakazujejo na postopno obnavljanje kmetijske krajine. Slovenija je po številu njiv in vrtov na prebivalca krepko pod evropskim in svetovnim povprečjem.

Odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko in ugodne tržne razmere, ki podpirajo širjenje ekološkega kmetovanja, je iz leta v leto večji. Površine zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, so se v obdobju 1999–2023 povečale iz 2.400 ha na 54.602 ha oziroma iz 0,5 % na 11,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem močno prevladuje trajno travinje (leta 2023: 78 %), kar kaže na to, da se za prehod v tovrstno pridelavo odločajo predvsem živinorejska gospodarstva.